Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.
Izrašča po vsem telesu ptičev in tvori zaščitno plast, ki ji skupno pravimo perje. Izraz »perje« pomeni tudi množico peres, ne nujno v kontekstu poraščenosti ptičev, npr. kot polnilo za blazine. Po prisotnosti peres se ptiči ločijo od vseh drugih skupin živali. S perjem so bili poraščeni samo še dinozavri iz podreda Theropoda, neposredni predniki ptičev. Perje ptičem služi kot toplotna izolacija, je kritično za sposobnost letenja, njegova barva in oblika pa imata vlogo pri spolnem vedenju ali skrivanju pred plenilci. Peresa naj bi se razvila iz nitastih izrastkov kože dinozavrov, ki so služili za toplotno izolacijo.
Ptičje pero je sestavljeno iz tulca, strženastega rebrca, vej, gladkih in kaveljčastih vejic, ki skupaj sestavljajo kosmačo. Tulec je vsajen v kožo in se na drugi strani nadaljuje v osrednje rebro ali os, iz katerega dvostransko izrašča na stotine stranskih vej, nameščenih v eni ravnini. Iz vej se zopet dvostransko cepijo žarki ali vejice in na tistih, ki so obrnjene proti vrhu peresa, so drobni kaveljčki, s katerimi se oprijemajo nekaveljčkastih vejic naslednje stranske veje. Takšna prepletajoča zgradba daje peresu stalno obliko in trdnost.
Po strukturi se β-keratin, ki sestavlja peresa, kljune in kremplje ptičev nekoliko razlikuje od α-keratina, ki ga najdemo v človeških laseh in nohtih. Beljakovinske verige so namreč med seboj povezane z vodikovimi in disulfidnimi vezmi, kar tem strukturam daje še večjo trdnost.
Poznamo dva glavna tipa peres, krovna in puhasta peresa.
Zaradi mehkobe in odlične toplotne izolacije uporabljamo perje, predvsem gosje, kot polnilo za blazine, odeje, spalne vreče in zimska oblačila. V preteklosti so perje uporabljali tudi za izdelavo puščic in pisanje. Sorodnim pisalom tako še danes pravimo pero.
Orlova peresa imajo za ameriške staroselce veliko kulturno in versko vrednost.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Pero, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.