Pelikani (znanstveno ime Pelecanidae) so družina velikih vodnih ptic iz reda močvirnikov.
Članek potrebuje lekturo pravopisa, vrstnega reda besed, tona ali sloga. (mesec ni naveden) |
Zanje je značilen dolg kljun in velika kožna golša pod njim, ki se uporablja za lovljenje plena in odvajanje vode iz zagrabljene vsebine pred požiranjem. Imajo pretežno bledo operjenost, izjema so rjavi in perujski pelikani. Kljuni, golša in gola koža obraza pri vseh vrstah postanejo pred paritvenim obdobjem živo obarvane. Osem zdaj živečih vrst združujemo v en sam rod – Pelecanus, ki ima razpršeno globalno razširjenost od tropov do zmernega pasu, čeprav jih ni v notranjosti Južne Amerike in polarnih predelov ter odprtega oceana.
Pelikani | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
rožnati pelikan v letu | ||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
Tradicionalno so jih uvrščali v isti red z burnicami, kormorani, tropiki, zdaj pa velja, da so najbližje sorodni afriškim čevljekljunom in hamerkopom in z njimi ter s čapljami in ibisi tvorijo red močvirnikov. Fosilni dokazi o pelikanih segajo vsaj 30 milijonov let nazaj v obliki ostanka kljuna, ki je zelo podoben sodobnim vrstam, pridobljenega iz oligocenskih plasti v Franciji. Mnogi menijo, da so se razvili v starem svetu in se razširili v Ameriko, kar se odraža tudi v odnosih znotraj rodu, ko se osem vrst lahko razdeli na linije starega in novega sveta.
Pelikani so pogosti v celinskih in obalnih vodah, kjer se pretežno hranijo z ribami, ki jih lovijo na vodni gladini ali v njeni bližini. So družabne ptice, potujejo v jatah, lovijo v skupinah in valijo posamično. Štiri belo operjene vrste običajno gnezdijo na tleh, štiri rjave ali sivo operjene pa gnezdijo predvsem drevesih.Odnosi med pelikani in ljudmi so bili pogosto konfliktni. Ptice so bile preganjane, ker naj bi škodovale komercialnemu in rekreacijskemu ribolovu.
Njihove populacije so padle zaradi uničevanja habitatov, motenj in onesnaževanja okolja, tri vrste pa so ogrožene. Imajo tudi dolgo zgodovino kulturnega pomena v mitologiji ter v krščanski in heraldični ikonografiji.
Rod Pelecanus je prvič formalno opisal Carl Linnaeus v svojem mejniku iz leta 1758, v njegovi 10. izdaji Systema Naturae. Izstopajoče značilnosti je opisal kot raven kljun, pritrjeno na konico, linearne nosnice, goli obraz in mrežasta stopala. Ta zgodnja opredelitev je vključevala burnice, kormorane, strmoglavce ter pelikane. Ime izvira iz starogrške besede pelekan (πελεκάν), ki je tudi sama izpeljana iz besede pelekys (πέλεκυς), ki pomeni "sekira". V klasičnih časih je bila beseda uporabljena tako za pelikana kot za žolno.
Družino Pelecanidae je leta 1815 predstavil (kot Pelicanea) francoski polihistor Constantine Samuel Rafinesque. Pelikani so svoje ime dobili od močvirnikov, to je red, ki ima raznoliko taksonomsko zgodovino. Tropični ptiči, ptičarji, kormorani, strmoglavci, sule in frigate, vsi tradicionalni člani reda, so bili od takrat prerazvrščeni: tropični ptiči v svoj red, močvirniki, preostali pa v veslonožci. Namesto njih so čaplje, ibise, žličarke, hamerkop in čevljekljun prenesli v močvirnike. Molekularni dokazi kažejo, da čevljekljun in hamerkop tvorijo sestrsko skupino pelikanom, čeprav obstajajo dvomi o natančnem razmerju med tremi vrstami.
Evolucijska razmerja bazirana na Kennedy et al. (2013).
|
|
Pelikani so zelo velike ptice z zelo dolgimi kljuni, za katere je značilen ukrivljen kavelj na koncu zgornje čeljusti in pritrditev velike vrečke iz gularja na spodnjo čeljust.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Pelikani, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.