Marjan Kozina

Marjan Kozina
Marjan Kozina
Rojstvo	4. junij 1907; Novo mesto
Smrt	20. junij 1966 (59 let)
Državljanstvo	SFRJ; Kraljevina Jugoslavija; SHS; Cislajtanija
Poklic	skladatelj, partizan, pisatelj, glasbeni pedagog, prevajalec

junij">4. junij 1907, Novo mesto, Slovenija, † 19. junij 1966.

Življenje

Popolno ime mu je v matični knjigi Marijan Jurij Jožef Kozina. Oče mu je bil sodni predstojnik Jurij Kozina, mati mu je bila Marija (rojena Rozina). V Ljubljani je Kozina pričel študirati filozofijo in matematiko, sočasno je študiral tudi klavir in violino, pozneje pa se je usmeril v študij glasbe na Dunaju in v Pragi. Leta 1943 se je pridružil partizanom, po osvoboditvi je postal prvi upravnik Slovenske filharmonije. Deloval je tudi kot pedagog na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Že med vojno je dokončal partituro opere Ekvinokcij in jo zakopal na vrtu svojih staršev. Prvič je bila izvedena leta 1946 v ljubljanski Operi, leta 1948 pa je zanjo prejel Prešernovo nagrado. Ob stoletnici delovanja Slovenske filharmonije, 13. januarja 2008, je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filhamrnonije: dvorana Marjana Kozine.

K slovenski simfonični glasbi je veliko prispeval svojo Simfonijo v štirih stavkih, ki so pravzaprav posamezne simfonične pesnitve in komponirane ločeno. Nosijo programske naslove Proti morju, Padlim, Ilova Gora in Bela krajina. Slednji stavek je bil v povojnih časih koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba, saj so Simfonijo orkestri redkeje izvajali v celoti. Bela krajina je postala simbol vojnih in povojnih časov, s svojim optimizmom pa je predstavljala voljo do življenja vsega naroda. Glasbeniki so jo izvajali v vseh mogočih glasbenih zasedbah, vključujoč harmonikarske in pihalne ansamble. Skomponiral je še baleta Bajke o Gorjancih in Diptihon, glasbo za filme (Kekec, Na svoji zemlji). Kozina se je posvečal tudi pisanju in prevajanju. Posegel je na področje knjige o glasbi, glasbene teorije in estetike, vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi, prevedel vrsto romanov, pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudnostrokovne spise.

Opis

Simfonična glasba

Simfonija (sestavljena iz posameznih simfoničnih pesnitev):
- Bela krajina (1946)
- Ilova gora (1947)
- Padlim (1948)
- Proti morju (1949)
Davnina (1960/1; uvodni stavek osnovanega, nerealiziranega simfoničnega ciklusa »Novo mesto«)
Plesna suita (1964)

Scenska glasba

Majda, opereta (1935)
Ekvinokcij, opera (po I. Vojnoviću; 1943)
Martin Kršan (osnutki, 1963/64)
Diptihon, balet (1952)
Na gozdnih glasah, balet (1953)
Baletna suita, tudi Bajke o Gorjancih oz. Gorjanske bajke (1952-1961)

Vokalna glasba

Balada Petrice Kerempuha, kantata (bas in orkester; 1939)
Lepa Vida, kantata za tri soliste in mešani zbor (1939)
Tlaka, kantata za soliste, zbor in orkester (po A. Aškercu, za Groblerjev kratki film 1956, rev. 1967)
Štiri kitajske miniature (na besedila kitajskih pesnikov v slovenskem prevodu Smiljana Samca oz. Lili Novy (v nemščini) za glas in orkester; 1955)

Zborovska glasba

Pet partizanskih pesmi za moški zbor (1946)
Vstani, mladina! (1946)
Obroč (1946)
Kovaška (1948)
Domovina (1957)
Hej, tovariši (1947)
Naša vojska
Titovi brigadirji, za zbor in klavir (1948)
Belokranjske otroške pesmi za pionirski zbor (1954)
Partizanska (1955)

Samospevi

Partizanski samospevi (1945)
Tri pesmi na besedila Srečka Kosovela (1951)
Cigan (1940)
Tri pesmi na besedila Lili Novy (1957)
Abc, otroške pesmice za glas in klavir (1958)
Izbrane pesmi za glas in klavir (1964)Vinko

Instrumentalna glasba

Divertimento, za klavir (1946)
Sonatina facile, za klavir (1959)

Filmska glasba

S Titovimi brigadirji, dokumentarni film (Triglav film)
Na svoji zemlji (1949)
Tri pesmi iz filma Kekec (1951)
Dolina miru (1956)

Monografije

Abc glasbe, Koper 1957
O človekovi dejavnosti, Ljubljana 1957
Svet operne glasbe, Ljubljana 1962
Veseli potopisi, Maribor, 1970

Literatura

Cvetko, Ciril: Marjan Kozina, zbirka Znameniti Slovenci, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.

Glej tudi

Sklici

↑ ^2,0 ^2,1 Discogs — 2000.