Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Leta 2016 je mesto imelo 135.140 prebivalcev.
Limoges | |
---|---|
45°50′4″N 1°15′42″E / 45.83444°N 1.26167°E 1°15′42″E / 45.83444°N 1.26167°E | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Haute-Vienne |
Okrožje | Limoges |
Kanton | sedež šestnajstih kantonov |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Limoges - metropola |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2014) | Alain Rodet |
Površina 1 | 78,03 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021) | 129.760 |
• Gostota | 1.700 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 87085 /87000, 87100, 87280 |
Nadmorska višina | 209–431 m (povp. 294 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Mesto se nahaja na severu velikega jugo-zahoda Francije, ob reki Vienne. Skozenj poteka po njem imenovana romarska pot v Santiago de Compostelo, Via Lemovicensis.
Limoges je sedež šestnajstih kantonov:
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Aixe-sur-Vienne, Ambazac, Châlus, Châteauneuf-la-Forêt, Eymoutiers, Laurière, Nexon, Nieul, Pierre-Buffière, Saint-Germain-les-Belles, Saint-Léonard-de-Noblat in Saint-Yrieix-la-Perche z 278.439 prebivalci.
Sedanje mesto je bilo ustanovljeno kot rimski Augustoritum okoli leta 10 pr. n. št., nekaj kilometrov stran od glavnega mesta keltskega plemena Lemovicov, kot del reorganizacije province s strani rimskega cesarja Avgusta. Tipično rimsko mesto je vsebovalo amfiteater, gledališče, forum, kopališča, tempelj. Imelo je Senat in lastni denar, kar je pričalo o pomembnosti v tem času.
Limoges je sprejel krščanstvo s svetim Martialom, prvim škofom Limogesa, okoli leta 250, vendar je že proti koncu stoletja zaradi germanskih vdorov bil opuščen, samo prebivalstvo pa se je utaborilo na bolj utrjenem kraju, sedanjem središču mesta, Puy Saint-Étienne. V 9. stoletju je bila zgrajena Opatija sv. Martiala, v letu 1273 pa se je začela gradnja Katedrale sv. Štefana, ki je bila dokončana šele leta 1888.
Med stoletno vojno, leta 1370, so ga zasedli Angleži na čelu z Edvardom Črnim Princem, ki je kot znak maščevanja za prestop na francosko stran ukazal pobiti več kot 300 meščanov, vključno z ženskami in otroki.
V času francoske revolucije je bilo uničenih precej verskih objektov, med drugim tudi sama opatija.
V 19. stoletju se je začelo obdobje modernizacije. Razvila se je industrija porcelana, samo središče mesta je dobivalo novo podobo, s tem pa je prišel na dan izbruh več razgrajanj s strani revnejšega prebivalstva (julij - november 1830, april 1848, v začetku 1905). Prva francoska delavska konfederacija, Confédération Générale du Travail (CGT), je bila ustanovljena prav v Limogesu, 1895 leta.
Limoges je od leta 2008 na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Limoges, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.