Kostanjevica Na Krki: Mesto v Sloveniji

Osrednji del naselja leži na umetnem otoku na reki Krki na obrobju Gorjancev. Ime kraja naj bi izviralo iz besede »Kostel«, utrjene cerkve s taborom.

Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.8463250°N 15.4248694°E / 45.8463250; 15.4248694
Država	Slovenija
Statistična regija	Posavska regija
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Kostanjevica na Krki
Površina
• Skupno	2,4 km2
Nadm. višina	150,4 m
Prebivalstvo  (2020)
• Skupno	689
• Gostota	290 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	8311 Kostanjevica na Krki
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Naselje je pomembno kulturno in umetniško središče Dolenjske, njegovo središče pa je danes pod spomeniškim varstvom. Kostanjevica se leta 1210 v pisnih virih prvič omenja kot mesto, leta 1249 je pridobila trške pravice. V poznem srednjem veku je bila pomembno kranjsko trgovsko središče. Pomembnost je izgubila po več turških vpadih v 15. in 16. stoletju. Kasneje je postala podeželsko naselje, vendar je ohranila status mesta.

Razvoj naselja se je pričel z ustanovitvijo Cistercijanskega samostana Fons Beatae Mariae, ki ga je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim kot nasprotovanje Oglejskemu patriarhatu in Meranskim grofom. Samostan je bil podružnica viktrinškega samostana iz okolice Celovca. V zgodnjem 18. stoletju je bil prezidan v baročnem slogu, leta 1785 pa ga je ukinil avstrijski cesar Jožef II.

Kostanjevica je najstarejše (od leta 1252) in hkrati tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. S starim mestnim jedrom na umetnem otoku na reki Krki, v podnožju Gorjancev, se je razvila blizu gradu Landestrost. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«.

Leta 1955 so naselje preimenovali iz Kostanjevica v Kostanjevica na Krki. Leta 2000 je Državni zbor podelil Kostanjevici status mesta.

Povojna grobišča

V okolici Kostanjevice na Krki sta dve znani množični grobišči s konca druge svetovne vojne v Krakovskem gozdu. Najdišči sestavlja 10 velikih gomil, ki vsebujejo ostanke neznanega števila hrvaških vojnih ujetnikov, civilistov in morda tudi nemških vojakov. Množično grobišče Krakovski gozd 2 leži približno 800 metrov severovzhodno od severnega mostu čez reko Krko v Kostanjevici na Krki in približno 200 metrov od mostu čez potok Sajevec. Najdišče označuje velika gomila s križem ob njej. Grobišče je nastalo sočasno z množičnim grobiščem Krakovski gozd 1 v sosednjih Sajevcah. Obe grobišči sta nastali okoli 15. maja 1945, ko so partizanske sile pri Dobruški vasi zajele približno 4000 hrvaških vojakov in civilistov, ki so bežali proti Avstriji. Zadržali so jih na levem bregu reke Krke in jih v nekaj dneh pobili v gozdu; očividci so izjavili, da so bili med žrtvami otroci, ženske in starejši.

Galerija Božidar Jakac

Sredi dvajsetih let minulega stoletja se je v Kostanjevici začel intenziven kulturni utrip. Zasluge za to je imel domačin, akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup, ki je ustvarjal v prvi polovici minulega stoletja, do prerane smrti leta 1932. Po II. sv. vojni mu je sledil prizadevni ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa Lado Smrekar s svojo pobudo, da v šoli prireja likovne razstave, iz česar je kasneje nastala Gorjupova galerija z mednarodno zbirko 20 stoletja. Realizacija razstav se kmalu preseli na kostanjeviški otok, v Lamutov likovni salon, ki je deloval v okviru Dolenjskega kulturnega festivala, prav tako pod vodstvom Lada Smrekarja. Na teh osnovah je bila v 70. letih ustanovljena krovna ustanova Galerija Božidar Jakac. S prenovo cistercijanskega samostana se je ponudila prilika, da se v ta ambient umesti bogat muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Tukaj so sedaj zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko: Božidar Jakac, Jože Gorjup, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić.

Prva forma viva v Sloveniji

Slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek sta bila leta 1961 pobudnika organizacije prve forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Kasneje se tema dvema destinacijama priključita še Ravne na Koroškem in Maribor. Značilno je bilo, da se je na vseh štirih deloviščih uporabljal avtohton material (v Kostanjevici krakovski hrastov les, v Seči istrski kamen, na Ravnah železo in v Mariboru beton). Danes s kontinuiteto delujeta le še Formi vivi v Kostanjevici in Seči.

• Kostanjeviška jama imenovana tudi Studena jama
• Naravni spomenik Krakovski gozd
• Reka Krka, ki obkroža celoten kostanjeviški otok
• Najdebelejša vrba v Sloveniji
• Nedaleč stran pa se razprostirajo še Gorjanci z edinstveno hidrološko in geomorfološko podobo

•  
  Kostanjevica pozimi
•  
  Kostanjevica, most na otok
•  
  Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki