Meglica Konjska Glava: Temna meglica v obliki konjske glave, ki se nahaja v ozvezdju Orion

Je ena najbolj prepoznavnih meglic, saj z Zemlje spominja na konjsko glavo. Leži južno od zvezde Alnitak, najvzhodnejše zvezde v Koscih. Meglica je del veliko večjega Orionovegs kompleksa molekularnih oblakov. Prvič jo je fotografiral škotski astronom Williamina Fleming leta 1888. Fotografijo hranijo na Harvardu. Leži približno 1500 svetlobnih let proč.

Meglica Konjska glava

Temna meglica
difuzna
Meglica Konjska glava z okolico. IC 434 je v spodnjem levem kotu, meglica sama pa je sredi slike, v obliki konjske glave.
Opazovalni podatki: J2000,0 epoha
Rektascenzija	05h 40m 59,0s
Deklinacija	-02° 27′ 30,0″
Oddaljenost	1500 sv. l.
Navidezni premer (V)	8 × 6 kotnih minut
Ozvezdje	Orion
Druge značilnosti	Spominja na konjsko glavo.
Oznake	IC 434, Barnard 33, LDN 1630, M3T 31, [OS98] 52
Glej tudi: seznami meglic

V tem temnem oblaku plina in prahu nastajjo zvezde. Vsebuje več kot 100 znanih organskih in anorganskih plinov, prah ša je sestavljen iz anorganskih in velikih, zapletenih organskih molekul.

Rdeč oziroma rožnat sij izvira iz vodika, ki prevladuje za meglico Konjska glava. Svetleča črta vodika označuje konec masivnega oblaka, gostota zvezd je različna na eni in drugi strani črte.

Neprepustnost meglice Konjska glava povzroča gost prah. Visoke koncentracije prahu v meglici Konjska glava in sosednje Orionovi meglici so lokalne, različne koncentracije na različnih področjih ustvarjajo igro menjavanja zmerno prozornih in neprepustnih predelov. V vidni meglici, ki je del večjega kompleksa, poteka rojevanje zvezd z majhno maso. Svetle pege v meglici so mlade zvezde, ki ravnokar nastajajo.

•  
  Hubblova infrardeča slika.
•  
  Skozi običajeni daljnogled in z običajno kamero.
•  
  Z Evropskega južnega observatorija (ESO) leta 2002.