Črka Ipsilon

Grška črka ipsilon izvira iz feničanske črke vav (). Ime črke ipsilon pomeni enostavni I (grško: starogrško Υ ψιλον). Iz grške črke ipsilon izvirajo kar štiri latinične črke: Rimljani so najprej Υ poenostavili v V, pozneje pa so prevzeli še Y; iz V pa sta se pozneje razvili še črki U in W. Iz grške črke ipsilon izvira tudi cirilična črka У in stara črka ižica (Ѵ), ki se v sodobni cirilici ne uporablja več.

V stari grščini se je črka Υ izgovarjala kot trdi i (podobno a ne popolnoma enako kot nemški ü).

V moderni grščini se črka Υ izgovarja kot običajni i. Poleg tega Υ nastopa tudi v naslednjih digrafih:

• ΑΥ se izgovarja kot av (na koncu besede nezveneče - kot af)
• ΕΥ se izgovarja kot ev (na koncu besede nezveneče - kot ef)
• ΟΥ se izgovarja kot u
• YI se izgovarja kot i

Opomba: grščina nima samostojne črke za glas u - ta glas se vedno piše z digrafom ΟΥ. V rokopisu se ta digraf včasih združi v en simbol . Tak način pisanja se je prenesel tudi na cirilico: v starejših ciriličnih tekstih se je glas u pisal vedno kot Ѹ, pozneje ga je začel nadomeščati združeni simbol , na koncu pa se je uveljavil samo У.

V nekaterih redkih situacija lahko dobi črka ipsilon tudi dierezo (dve piki - Ϋ ϋ), kar označuje, da se Υ izgovarja ločeno od predstoječega samoglasnika. Največ zgledov za to je v besedah prevzetih iz tujih jezikov, npr.: starogrško Ουώλτ Ντίσνεϋ = Walt Disney.

• v astronomiji je υ oznaka za dvajseto zvezdo v ozvezdju
• v fiziki delcev se eden od mezonov imenuje Υ

Zaradi lažjega ločevanja od latinične črke Y se v znanosti uporablja za grški ipsilon tudi obliko z močno poudarjenimi »rogovi«: ${\displaystyle \,\Upsilon }$ .

Unicode