Elektronvolt

To je za makroskopske sisteme zelo majhna količina energije

1 eV ≈ 1,602 · 10^-19 J.

Velikost elektronvolta morajo določiti eksperimentalno. Trenutna privzeta natančna vrednost od leta 1998 je 1,602 176 462 · 10^-19 J. Enota se lahko uporablja skupaj z drugimi enotami SI.

V fiziki osnovnih delcev se uporablja tudi milijonkrat večja enota megaelektronvolt (1 MeV = 10⁶ eV) za merjenje mas osnovnih delcev z uporabo enačbe iz posebne teorije relativnosti:

E = mc²

kjer je E energija, m masa in c hitrost svetlobe v vakuumu. V teh enotah je masa elektrona približno 0,5 MeV in masa protona približno 940 MeV. Energija 1 eV je tako enaka masi 1,782 662 · 10^-36 kg, oziroma 1,073 544 37 · 10^-9 atomskih enot mase.

Energija nabitih delcev v jedrski eksploziji je za primerjavo od 0,3 do 3 MeV. Običajna molekula v ozračju ima kinetično energijo okoli 0,03 eV. Vezavna energija elektrona v osnovnem stanju vodikovega atoma je 13,61 eV.

Energijo delca v elektronvoltih pretvorimo v njegovo temperaturo v kelvinih, če jo pomnožimo z 11,604.

• Program za pretvorbo energijskih enot (v angleščini)
• Pretvornik merskih enot