Bašar Al Asad: Predsednik Sirije od leta 2000

september">11. september 1965, Damask.

Maršal Bašar al Asad
بشار الأسد
Predsednik Sirije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja 17. julij 2000
Ministrski predsednik	Adel Safar
Podpredsednik	Farouk al-Sharaa Najah al-Attar
Predhodnik	Abdul Halim Khaddam (začasno)
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja 20. junij 2000
Namestnik	Mohammed Saeed Bekheitan
Predhodnik	Hafez al Asad
Osebni podatki
Rojstvo	11. september 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[…] (58 let) Damask
Politična stranka	Stranka Baath
Zakonci	Asma al Akhras ​ (por. 2000)​
Sorodniki	Ali Sulajman al Asad (dedek) Rifaat al Asad (stric)
Otroci	Hafez (r. 2001) Zein (r. 2003) Karim (r. 2004)
Alma mater	Univerza v Damasku
Poklic	politik
Verska opredelitev	alavitska

Bašar je trenutni predsednik Sirije, kateri predseduje od leta 2000.

Bašar, ki je v Londonu študiral oftalmologijo, spočetka ni imel političnih ambicij, saj je bil za naslednika očeta Hafeza predviden njegov brat Basil. Ko se je ta leta 1994 smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči, je Bašar sprejel vlogo naslednika, se vrnil v Sirijo, opravil vojaško akademijo in bil dejaven v diplomaciji.

Po očetovi smrti 10. junija 2000 so najprej morali spremeniti ustavo, ki je najmanjšo dovoljeno predsednikovo starost s 40 zmanjšala na 34 let (kolikor je bi Bašar takrat star), 18. junija je bil izbran za generalnega sekretarja stranke Baath, ki ga je nominirala kot predsedniškega kandidata, 10. julija je bil izvoljen s 97,29 % glasov, 17. julija pa je postal predsednik s 7-letnim mandatom.

Zaradi politične neizkušenosti ga večkrat označujejo kot nespretnega predsednika, nekateri celo menijo, da je le lutka v rokah trde linije iz očetove administracije. Delno mu je uspelo izpolniti obljube o političnih reformah, saj so se nehala preganjanja običajnih ljudi zgolj zaradi neprimernega omenjanja oblasti, kot navdušenec nad računalništvom je tudi dovolil neomejeno uporabo interneta. Zato pa v državi še vedno ni prave demokracije, po trditvah zahoda Sirija še vedno podpira mednarodni terorizem, obljubljene ekonomske reforme ravno tako še vedno niso obrodile sadov. Njegove predloge o pogajanjih glede mirovnega sporazuma in vrnitvi Golanske planote Izrael trenutno zavrača, ker naj ne bi bili dovolj iskreni.

Od očeta je podedoval tudi prisotnost sirske vojske v Libanonu. V času njegovega vladanja se je število vojakov po tihem nekoliko zmanjšalo, zato pa je leta 2004 uspel izsiliti dopolnilo k libanonski ustavi, ki je omogočilo še tretji mandat prosirskega predsednika Émila Lahouda, pri čimer naj bi s smrtjo grozil tedanjemu libanonskemu predsedniku vlade Rafiku Haririju in vplivnemu druzovskemu politiku Validu Džumblatu, če bi nasprotovala temu dopolnilu. Do takrat prosirski Hariri je odstopil in začel zagovarjati protisirska stališča, dokler ni bil 14. februarja 2005 nanj izvršen atentat, za katerega naročilo obtožujejo Asada. Po množičnih protisirskih demonstracijah v Libanonu, ki so sledile atentatu (»revolucija ceder«) in poostrenem mednarodnem (zlasti ameriškem in francoskem) pritisku je hitro popustil in do 26. aprila umaknil vso vojsko in obveščevalce iz Libanona.