1994: Leto

Organizacija združenih narodov je 1994 proglasila za Mednarodno leto družine ter Mednarodno leto športa in olimpijskih idealov.

 

 

• 1. januar –
  • v veljavo stopi severnoameriški prostotrgovinski sporazum (NAFTA), s katerim je ustvarjena največja brezcarinska cona na svetu (glede na BDP).
  • Zapatistična nacionalna osvobodilna vojska razglasi vojno z Mehiko v odziv na sporazum NAFTA, ki ukinja zgodovinske pravice mehiških staroselcev.
• 6. januar – napadalec povezan s tekmico Tonyo Harding razbije koleno ameriški umetnostni drsalki Nancy Kerrigan.
• 11. januar – zveza NATO zažene program Partnerstvo za mir za krepitev zaupanja med državami članicami in republikami nekdanje Sovjetske zveze.
• 14. januar – ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Boris Jelcin v kremlju podpišeta dogovor o prenehanju merjenja s programiranimi balističnimi raketami na cilje v drugih državah.
• 6. februar – srbska granata ubije 68 civilistov na Markalah v Sarajevu.
• 12. – 27. februar – v Lillehammerju na Norveškem potekajo 17. zimske olimpijske igre; pričetek prakse da so zimske in poletne igre zamaknjene za dve leti.
• 28. februar – vojna v Bosni in Hercegovini: letala zveze NATO sestrelijo štiri srbska letala J-21 Jastreb, ki so kršila zaporo zračnega prostora nad BiH; prva vojaška akcija v zgodovini zveze.
• 3. marec – mirovne sile Združenih narodov zapustijo Somalijo.
• 14. marec – podjetje Apple Inc. prične s prodajo računalnikov Macintosh z novimi procesorji PowerPC.
• 18. marec – s podpisom Washingtonskega sporazuma je ustanovljena Federacija Bosne in Hercegovine.
• 27. marec –
  • desnosredinska koalicija medijskega mogotca Silvia Berlusconija zmaga na splošnih volitvah v Italiji.
  • krstni polet prototipa evropskega reaktivnega lovca Eurofighter Typhoon.
• 7. april – Hutujci v Ruandi pričnejo izvajati genocid nad Tutsiji, v katerem do srede julija umre več kot pol milijona ljudi.
• 27. april – prve prave večetnične splošne volitve v Južni Afriki dokončno zaključijo obdobje apartheida v državi; na njih zmaga Afriški narodni kongres pod vodstvom Nelsona Mandele.
• 1. maj – na dirki za veliko nagrado San Marina se smrtno ponesreči brazilski dirkač in trikratni svetovni prvak Ayrton Senna.
• 6. maj – na slovesnosti v Calaisu je uradno odprt predor pod Rokavskim prelivom.
• 10. maj – Nelson Mandela zapriseže kot prvi temnopolti predsednik Južne Afrike.
• 27. – 28. junij – člani sekte Aum Šinrikjo izvedejo prvi napad s sarinom v mestu Macumoto na Japonskem.
• 15. – 21. julij – 21 velikih kosov kometa Shoemaker-Levy 9 pade na Jupiter.
• 17. julij – svetovno prvenstvo v nogometu se konča z zmago brazilske reprezentance.
• 25. julij – Izrael in Jordanija podpišeta sporazum, s katerim uredita ozemeljske spore in končata vojno stanje, ki je uradno trajalo od leta 1948.
• 31. avgust – Začasna Irska republikanska armada razglasi trajno prekinitev vojaških aktivnosti (v veljavi do leta 1996).
• 10. september – David Noble odkrije živi fosil – drevo Wollemia nobilis v parku Wollemi, le 150 km od Sydneya. Kasneje s primerjavo listov drevesa s podobnimi fosili ocenijo starost vrste na približno 150 milijonov let.
• 19. september – ameriške sile pričnejo z vojaško operacijo na Haitiju da bi vrnile na oblast strmoglavljenega predsednika Jeana-Bertranda Aristideja.
• 27. september – Slovenija postane partnerica Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), predhodnika Svetovne trgovinske organizacije.
• 28. september – v Baltskem morju se potopi trajekt MS Estonia, pri čemer umre 852 potnikov in članov posadke.
• 1. oktober – Palau postane neodvisna država.
• 5. oktober – UNESCO prvič obeležuje svetovni dan učiteljev.
• 12. oktober – NASA izgubi radijsko povezavo s sondo Magellan med spustom v Venerino atmosfero, s čimer se konča štiriletna misija kartiranja planeta.
• 13. november – Michael Schumacher v kontroverznih okoliščinah na dirki za veliko nagrado Avstralije osvoji svoj prvi naslov prvaka v Formuli 1.
• 28. november – norveški volivci na referendumu zavrnejo pridružitev Evropski uniji.
• 11. december – ruske sile pričnejo prodirati proti čečenski prestolnici Grozni; začetek prve čečenske vojne.
• 15. december – izide prva različica spletnega brskalnika Netscape Navigator.

• 23. februar – Dakota Fanning, ameriška igralka
• 1. marec – Justin Bieber, kanadski pevec
• 28. junij – Husein bin Abdulah, jordanski prestolonaslednik
• 30. junij – Leon Firšt, slovenski skladatelj in pianist
• 6. julij – Milly in Becky Rosso, ameriški filmski igralki
• 27. september – Luka Horjak, slovenski jezikoslovec
• 8. november – Špela Rogelj, slovenska smučarska skakalka

 

 

 

• 25. januar – Stephen Cole Kleene, ameriški matematik, častnik in logik (* 1909)
• 27. januar – Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik (* 1904)
• 30. januar – Pierre Boulle, francoski pisatelj (* 1912)
• 9. februar – Howard Martin Temin, ameriški genetik, nobelovec (* 1934)
• 11. februar – Paul Karl Feyerabend, avstrijsko-ameriški filozof (* 1924)
• 6. marec – Melina Merkouri, grška igralka in političarka (* 1920)
• 9. marec – Charles Bukowski, ameriški pisatelj in pesnik (* 1920)
• 28. marec – Eugène Ionesco, romunsko-francoski dramatik (* 1909)
• 1. april – Robert Doisneau, francoski fotograf (* 1912)
• 5. april – Kurt Cobain, ameriški glasbenik (* 1967)
• 17. april – Roger Wolcott Sperry, ameriški nevrofiziolog, nobelovec (* 1913)
• 22. april – Richard Nixon, ameriški politik (* 1913)
• 1. maj – Ayrton Senna da Silva, brazilski dirkač Formule 1 (* 1960)
• 19. maj – Jacqueline Kennedy Onassis, prva dama ZDA (* 1929)
• 29. maj – Erich Honecker, nemški politik (* 1912)
• 9. junij – Jan Tinbergen, nizozemski ekonomist, nobelovec (* 1903)
• 14. junij:
  • Henry Mancini, ameriški skladatelj (* 1924)
  • Ivan Štalec, slovenski matematik (* 1910)
• 21. junij – William Wilson Morgan, ameriški astronom (* 1906)
• 8. julij – Kim Il-sung, severnokorejski politik (* 1912)
• 11. julij – Gary Kildall, ameriški računalnikar (* 1942)
• 14. julij – Ferdo Godina, slovenski pisatelj in partizan (* 1912)
• 16. julij – Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, nobelovec (* 1918)
• 29. julij – Dorothy Crowfoot Hodgkin, angleška kemičarka, nobelovka (* 1910)
• 6. avgust – Domenico Modugno, italijanski pevec in politik (* 1928)
• 14. avgust – Elias Canetti, bolgarski pisatelj, nobelovec (* 1905)
• 18. avgust – Richard Laurence Millington Synge, britanski biokemik, nobelovec (* 1914)
• 19. avgust:
  • Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec (* 1901)
  • Ladislav Fuks, češki pisatelj (* 1923)
• 17. september – Karl Popper, avstrijsko-britanski filozof (* 1902)
• 30. september – André Michel Lwoff, francoski mikrobiolog, nobelovec (* 1902)
• 7. oktober – Niels Kaj Jerne, danski imunolog, nobelovec (* 1911)
• 20. oktober:
  • Burt Lancaster, ameriški igralec (* 1913)
  • Sergej Bondarčuk, ruski igralec, scenarist in režiser (* 1920)
• 8. december – Antonio Carlos Jobim, brazilski glasbenik in skladatelj (* 1929)

• Fizika – Bertram N. Brockhouse, Clifford Glenwood Shull
• Kemija – George Andrew Olah
• Fiziologija ali medicina – Alfred G. Gilman, Martin Rodbell
• Književnost – Kenzaburo Oe
• Mir – Jaser Arafat, Šimon Peres, Jicak Rabin
• Ekonomija – Reinhard Selten, John Forbes Nash, John Harsanyi

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1994