Khomišene ya Boahlodi ya Dinyakišišo ka ga Ditatofatšo tša go Tshwa ga Mmušo, Bomenetša le Bomenetša ka Lefapheng la Setšhaba go akaretšwa Ditho tša Mmušo, yeo e tsebjago kudu bjalo ka Khomišene ya Zondo goba Khomišene ya go Gapiša Mmušo ya go thopša ga mmušo, bomenetša, le bomenetša ka lekaleng la mmušo ka Afrika Borwa. Ka December 2020, khomišene e be e boledišane le dihlatse tše 278 gomme ya kgoboketša matlakala a 159 109 le exabyte e tee ya data e le bohlatse. Ka morago ga go amogela dikatološo tše hlano, khomišene e letetšwe go phethagatša pego ya yona mafelelong a Dibatsela 2021, ka letšatšikgwedi la mafelelo la semmušo la la 1 Pherekgong 2022. Karolo ya mathomo ya pego ya dikarolo tše nne e phatlaladitšwe ka la 4 Pherekgong 2022.. E bitša mmušo kgauswi le R1 pilione, e lego go feta kgole dinyakišišo tša pele tša boahlodi tša Afrika Borwa..
Ka 2016, Mošireletši wa Setšhaba, Thuli Madonsela, o thomile nyakišišo ya go swarwa ga mmušo ka morago ga go amogela dingongorego tša semmušo go tšwa go Stanislaus Muyebe wa Dominican Order of Southern Africa, setho se sengwe sa setšhaba, le moetapele wa kganetšo Mmusi Maimane. Ka November 2017, go gatišwa ga pego ya nyakišišo ya gagwe, yeo e bitšwago State of Capture, go bakile kgobogo e kgolo. Pego e be e akaretša Zuma le bahlankedi ba bangwe ba mmušo ditswalanong tše di sa swanelago le lapa la Gupta, gare ga tše dingwe tše di sa swanego, gomme e šišinya gore Zuma e swanetše go kgetha khomišene ya dinyakišišo ka go thopša ga mmušo.Zuma o ile a nyaka gore dikutollo tša Madonsela di fetolwe ka Kgorong ya Tsheko, eupša kgoro ya tsheko e ile ya gana kgopelo ya gagwe, ya hwetša gore tšhišinyo ya Mošireletši wa Setšhaba e be e tlametše le gore Zuma o be a swanetše go kgetha khomišene ya dinyakišišo mo matšatšing a 30. Ka taelo ya kgoro ya tsheko, e be e le Moahlodi yo Mogolo Mogoeng Mogoeng yo a kgethilego modulasetulo wa nyakišišo, Motlatša Moahlodi Raymond Zondo. Zondo o thušwa ke bahlankedi ba bangwe ba nako ka moka ba mmalwa, go akaretšwa yo e bego e le Auditor-General Terence Nombembe yo e bego ya le hlogo ya sehlopha sa dinyakišišo, le Frank Dutton, yo a hlanketšego bjalo ka monyakišiši yo mogolo go fihla lehung la gagwe ka Janaware 2022.
Khomišene e hlomilwe ka Janaware 2018 eupša ga se ya swara tsheko ya yona ya mathomo go fihla ka Agostose 2018, ka nako yeo Zuma o ile a rola modiro gomme a tšeelwa legato ke Mopresidente Cyril Ramaphosa.Ka morago ga lelokelelo la katološo, e phethile ditherišano tša yona ka Agostose 2021 ka bohlatse go tšwa go Ramaphosa. Le ge go le bjalo, ka la 29 Setemere, Kgorokgolo ya Tsheko ya Pretoria e dumeletše khomišene go katološwa gape ga dikgwedi tše tharo, yeo e fedilego mafelelong a Disemere 2021. Tona ya Toka le Ditirelo tša Toka Ronald Lamola o ikarabela ka go lefelela khomišene yeo e tlišitšwego, gomme a tlogela, tlhohlo ya semolao go kgopelo ya katološo. Khomišene e tšweleditše karolo ya boraro le ya mafelelo ya dikutollo tša yona ka March 1, 2022.
Khomišene e be e kgethilwe ka tlase ga mabaka a tšhupetšo ao a bego a fetofetoga le maemo eupša a hlaotše ditaba tše mmalwa bakeng sa nyakišišo, kudu-kudu tšeo di tšwelelago go tšwa pegong ya State of Capture le maemo a go fapafapana a go lebanya. Ka gona khomišene e be e swanetše go nyakišiša ge e ba:
Ge go be go ka hwetšwa go se dumelelane le molao, Khomišene e be e swanetše go nyakišiša go fihla bokgoleng bjoo khuduthamaga ya setšhaba go akaretšwa Zuma le batlatšatona ba bego ba ikarabela ka bjona.
Bohlatse bjo bontši bjo bo filwego nyakišišong bo be bo lebišitšwe go bomenetša le taolo ye e sa lokago go dihlongwa tša mmušo nakong ya pušo ya Zuma (2009[[2018). Dihlatse tša ka godimo ga tše 300 di hlatsetše, ka dikutollo go akaretša ditatofatšo mabapi le:
Nakong ya ditherišano tša dikanegelo tše, khomišene e kwele bohlatse bjo bogolo mabapi le taolo ye e sa lokago le/goba bomenetša dikhamphaning tša mmušo le dihlongwa tša mmušo go akaretša:
Dihlogo tše mmalwa go ya ka khomišene, tše di fetago 40 ka Feberware 2021 di ile tša akaretša Zuma ka go se itshware gabotse. Ka mohlala:
Batho ba bantši ba biditšwe go hlatsela pele ga Khomišene, go akaretšwa mopresidente wa peleng Jacob Zuma le ditona le bahlankedi ba bangwe ba mmušo ba gona bjale le ba pele, gammogo le balaodi ba kgwebo ba go fapafapana. Bao ba nyakegago go hlatsela ba akaretša Ben Ngubane, Mosebenzi Zwane, Barbara Hogan, Mcebisi Jonas, Des van Rooyen, Nomvula Mokonyane, Vytjie Mentor, Pravin Gordhan, Sibongile Sambo, Job Mokgoro le Angelo Agrizzi, gare ga ba bangwe ba bantši.
Bohlatse bjo bo filwego ke maloko a mantši a South African State Security Agency (SSA) bo ile bja dira dihlogo tša ditaba tša setšhaba ka palo ya ditšhelete tša mmušo tšeo di šomišwago ka tsela yeo e sa tlwaelegago, bogolo bja mediro ya ka sephiring ya dingangišano, le thekgo ya phatlalatša yeo e filwego mopresidente Zuma nakong ya bopresidente bja gagwe. Molaodi-pharephare wa nakwana wa SSA, Loyiso Jafta, o hlatsetše gore e be e le mokgatlo wa dipolitiki ka morago ga go hlongwa ga yona ka 2009 le gore o be o šomišwa go thekga le go thekga mediro ya dipolitiki ya African National Congress (ANC). Se se tiišeditše bohlatse bja peleng bjo bo filwego ke Modulasetulo wa peleng wa Sehlopha sa Tshekatsheko ya Maemo a Godimo go SSA, Sydney Mufamadi. Jafter o boletše gore bonnyane R9 bilione (mo e ka bago go lekana le US$758.7 milione) ya dithoto tša SAA "ga di a hwetšwa le gore R125 milione e ka se akaretšwe ngwageng wa ditšhelete wa 2017/18." Pele ga bohlatse bja Jafta Tona ya Tšhireletšo ya Mmušo Ayanda Dlodlo o ile a nyaka go thiba Jafta ka go bolela gore e tla bea tšhireletšo ya mmušo kotsing.
Bohlatse bjo bo filwego khomišene mabapi le mediro ye e sa swanelago ya SSA bo bolela gore:
Bosasa COO Angelo Agrizzi o ile a dira dihlogo tša ditaba tša setšhaba ge a be a hlatsela go khomišene gore khamphani e file bahlankedi ba mmušo wa Afrika Borwa letsogo-le-kobong go netefatša gore khamphaning e hweditše ditumelelano tša mmušo gomme ga se ya nyakišišwa. Bohlatse bja Agrizzi bo akareditše Mopresidente wa nako yeo Zuma, tona ya mmušo Nomvula Mokonyane, modulasetulo wa South African Airways Dudu Myeni, le radipolitiki wa ANC Gwede Mantashe.
Yo e bego e le tona ya meetse le ditšhila, Nomvula Mokonyane, o be a akareditšwe ditatofatšong tše mmalwa tša bomenetša nakong ya khomišene. Se se be se akaretša bohlatse bja Agrizzi bja gore Mokonyane o be a lefša R50,000 (mo e ka bago US$3,500) ka kgwedi ka mengwaga ye mentši go šireletša Bosasa go baemedi ba molao le gore o amogetše 'dimpho' tše mmalwa go tšwa go Bosasa go swana le dikoloi tše di bitšago tšhelete ye ntši. Bohlatse bja Mokonyane pele ga khomišene bo be bo tumile ka dipolelo tša bjona tše di ganetšanago, mohuta o mogolo wa ditatofatšo tšeo di dirilwego kgahlanong le yena, le maemo a godimo ao a a hweditšego ka mekerong ya ditaba.
Dudu Myeni, modirišani wa kgauswi wa mopresidente Zuma, o be a akaretšwa ditirong tša go se dumelelane le molao ge e be e le modulasetulo wa South African Airways. Ge Myeni a tšwelela pele ga khomišene ka la 5 Nofemere 2020 o utolotše leboelela gore ke mang yo e lego hlatse ya sephiri ya mmušo, ka go roba melao yeo e beilwego ke Khomišene. Hlatse e be e amogetše go se tsebje ka ge khomišene e be e na le lebaka la go dumela gore bophelo bja hlatse bo be bo tla ba kotsing ge e ba bo be bo ka phatlalatšwa. Se se feleleditše ka gore Moahlodi Zondo a kgopele gore ditatofatšo tša bosenyi di bewe go Myeni.
Yo e bego e le modirišani wa Bain & Company, Athol Williams, o hlatsetše ka matšatši a mabedi a tšweletša bohlatse bja kgwerano magareng ga Bain & Company. Bohlatse bja gagwe bo file bohlatse bja maano ao a rulagantšwego e sa le pele a go rulaganya lefsa Tirelo ya Ditseno ya Afrika Borwa yeo e lebišitšego go go wa ga yona. Ka November 2021, Williams o gatišitše Deep Collusion: Bain and the capture of South Africa yeo e theilwego godimo ga bohlatse bja gagwe.
Go tloga ka la 16 Julae 2019, Zuma o hlatsetše pele ga Khomišene ya Zondo mabapi le tema ya gagwe go go thopeng mmušo le ditiro tša bomenetša. Letšatšing la mathomo la bohlatse bja gagwe o boletše gore go be go na le maano-mabe ao a thekgwago ke dinaga tša ka ntle kgahlanong le yena le gore ba bangwe ba bao ba bego ba hlatsela kgahlanong da yena e be e le dihlodi tša mehleng ya kgethologanyo. Zuma o latofaditše Khomišene ya Zondo ka go ba sedirišwa sa go fediša mošomo wa gagwe wa dipolitiki. Zuma o dumetše gore o na le tswalano ya bogwera le barwarre ba Gupta, eupša o ganne go tšea karolo medirong le ge e le efe ya bomenetša. Ka morago ga letšatši la mathomo la bohlatse bja Zuma, Democratic Alliance e ile ya latofatša Zuma ka go leka go bapala mohlaselwa le go timetša khomišene.
Letšatšing la bobedi la bohlatse bja Zuma, o boletše gore e be e le mohlaselwa wa maiteko a go ipolaya ka pomo, Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa ka morago e boletše gore ba be ba sa tsebe gore tiragalo le ge e le efe ya go swana le ye e diregago. Zuma o ile a latofatša leloko le legolo la ANC Ngoako Ramatlhodi ka go ba tlhodi yeo e akaretšwago ka go maano-mabe kgahlanong le yena. Letšatšing la boraro la bohlatse bja Zuma o ile a latofatša khomišene ka go mo kgetholla gomme a tšhošetša ka go tlogela tirišano ya gagwe. Letšatšing la bone, sehlopha sa molao sa Zuma se tsebišitše gore se tla tšwa go khomišene, eupša ka morago letšatšing lona leo se tsebišitše gore o fetotše monagano wa gagwe gomme o tla boa go tla nea bohlatse bjo bo oketšegilego ka letšatšikgwedi la ka morago.
Ka morago ga bohlatse bja Zuma go khomišene, boraditaba ba Afrika Borwa ba ile ba šišinya gore kgonagalo ya gore Zuma a latofatšwe le go bonwa molato ka morago ka bosenyi bjo bo dirilwego nakong ya pušo ya gagwe goba ka go nea bohlatse bja maaka go khomišene e oketšegile. Ka la 11 Oktoboro 2019, kgoro ya tsheko ya Afrika Borwa e ganne Zuma go dira kgopelo ya go fediša ditatofatšo tše 16 tša bosenyi tša bomenetša, boradia le go hlatswa tšhelete tšeo di amanago le kgwebo ya dibetša ya $2.5bn (£1.98bn) yeo go thwego e dirilwe mafelelong a bo-1990 go netefatša gore madira a Afrika Borwa a itlhamilego a ka reka di-rand tše 30 tša didirišwa tša madira a Yuropa.
Sehlopha sa molao sa Zuma se ile sa leka go dira gore Moahlodi Zondo a ikarole go khomišene yeo e latofatšago Zondo ka kgethollo le go ba le segwera sa pele le Zuma. Moahlodi Zondo o ganne kgopelo ya go gana.
Dikgwedi tša ka godimo ga tše 16 ka morago ga ge Zuma a tšweletše la mathomo pele ga ge khomišene e ka latofatšwa ka bosenyi ka go tšwa khomišeneng ka ntle le tumelelo le go gana go nea bohlatse. Se se be se dirilwe pele ga nako ye telele yeo ka yona Zuma a bego a leka go phema go tšwelela pele ga khomišene ka dikgato tša molao le dingangišano ka kholofelo ya gore khomišene e tla phetha pele ga ge a swanetše go tšwelela pele. Mokgwa wo o be o bitšwa leano la tšhireletšo la Zuma la Stalingrad. Ka Disemere 2020, Moahlodi Zondo o laetše Zuma go hlatsela pele ga khomišene mabapi le go akaretšwa ga Zuma ka ditirišanong tša kgwebo ya Guptas. Taelo ya Moahlodi Zondo e ile ya išwa Kgorong ya Molaotheo yeo e ilego ya ahlola gore Zuma o swanetše go araba dipotšišo pele ga khomišene gomme ya laela Zuma go lefa ditshenyagalelo tša molao tša khomišene.
Zuma o ile a nyatša Kgorotsheko ya Molaotheo gomme a gana go nea bohlatse go Khomišene ya Zondo ka la 4 Feberware 2021. Khomišene, yeo taelo ya yona e felago ka la 31 Matšhe, e kgopetše kgoro ya tsheko taelo ya tšhoganetšo yeo e mo laelago go fa bohlatse. Moahlodi ka morago o ile a kgopela gore Zuma a nyatšwe molato wa kgoro ya tsheko. Ka la 25 Matšhe 2021, Kgorotsheko ya Molaotheo e ile ya thekga kahlolo ya peleng yeo e hweditšego gore go gana ga Zuma go nea bohlatse pele ga Khomišene go hlalošitšwe bjalo ka go nyatša kgoro ya tsheko. Ka la 29 June Kgorotsheko ya Molaotheo e ile ya ahlolela Zuma dikgwedi tše 15 kgolegong. Kapejana ka morago ga go golegwa ga Zuma ka la 7 Julae go ile gwa tsoga dikhuduego tše kgolo le bohodu diprofenseng tša KwaZulu-Natal le Gauteng, go tloga ka la 9 go ya go la 17 Julae 2021.
Mathomong dikutollo di be di swanetše go lokollwa ka dikarolo tše tharo eupša palo ye e ile ya oketšwa ka morago. E nngwe le e nngwe ya dikarolo tše mmalwa tša dikutollo tša pego e be e arogantšwe ka dibolumo tše mmalwa. Go ile gwa kgopelwa go katološwa gore khomišene e be le nako ya tlaleletšo ya go tliša dikutollo tša yona; se se ile sa šuthiša nako ya go lokolla dikutollo tsa yona ka moka go fihla ka la 15 June 2022. Khomišene e hweditše gore ditiragalo tše dintši tša go thopša ga mmušo di diregile ka gare ga dikgoro tša mmušo wa Afrika Borwa le dikgwebo tša mmušo nakong ya bopresidente bja Jacob Zuma bjalo ka ge bahlankedi ba bagolo ba be ba tshela molao ka mehla.
Karolo 1 e lokolotšwe ka Labobedi 4 Janaware 2022. E na le dibolumo tše tharo tšeo bolumo ya mathomo e lebišitšwego go bomenetša ka gare ga South African Airways ya mmušo, ya bobedi e le mabapi le dikutollo tše di amanago le lapa la Gupta, le ya boraro e le mabapi da Tirelo ya Ditseno tša Afrika Borwa le ditšhišinyo tša go mpshafatša tshepedišo ya go reka ya mmušo. Dikutollo tše dingwe tše di lemogegago tša karolo 1 ya Khomišene ya Zono di hweditše tše di latelago:
Karolo 1 e hweditše dikutollo tše di latelago mabapi le South African Airways (SAA):
Karolo 1 e dirile dikutollo tše di latelago tše di lemogegago mabapi le South African Revenue Service (SARS):
Pego e šišintše gore:
Karolo 1 e dirile dikutollo tše di latelago tše di lemogegago mabapi le dikgwebo le mediro ya lapa la Gupta:
Pego e šišintše gore:
Karolo 1 e hweditše gore ANC:
Karolo 2 e ile ya gatišwa ka la 1 Feberware 2022 gomme ya tsebiša ka dikutollo tša bomenetša le taolo ye e sa lokago ka gare ga dikhamphani tša mmušo tša Denel, Eskom le Transnet. Dikutollo tše di latelago tše di lemogegago di dirilwe:
Karolo 3 e gatišitšwe ka la 1 Matšhe 2022 gomme e lebišitšwe go dikutollo tše di amanago le bomenetša bjo bo amanago le konteraka ya mmušo ya poraebete BOSASA. Ka morago ga go lokollwa ga karolo ya 3 dikutollo tša khomišene di ile tša swawa diphošo ke bagwera ba Jacob Zuma. Karolo 3 e dirile dikutollo tše di latelago tše di lemogegago le ditšhišinyo mabapi le tirišano ya mmušo le motšweletši wa ditirelo tša mmušo BOSASA:
Karolo 4 ya dikutollo tša khomišene e be e arogantšwe ka dibolumo tše nne gomme ya gatišwa mesong ya 29 April 2022. Karolo ya bone ya dikutollo e be e lebišitšwe go go leka go thopa Letlotlo la Setšhaba, bomenetša magareng ga motšweletši wa ditirelo tša thekinolotši ya poraebete EOH le Motse wa Johannesburg, bomenetšo ka gare ga khamphani ya meepo ya ditaamane ya mmušo Alexkor, Free State asbestos le porojeke ya go tloša asbestos ya setšhaba, le go thopa tirelo ya mohlagase ya mmušo Eskom. Karolo ya bone ya pego ya dikomiti e dirile dikutollo tše di latelago tše di lemogegago:
Pego e šišinya gore:
Karolo 1 e hweditšwego
Dikutollo tša Karolo 2
Dikutollo tša Karolo 3
Dikutollo tša Karolo 4
[[Setensele:Ditiragalo tša Pherekgong 2022 mo Afrika Borwa]] [[Setensele:Dingangišano mo Afrika Borwa]] [[Setensele:Bomenetša ka Afrika Borwa]] [[Setensele:Jacob Zuma]] [[Setensele:Dinyakišišo tše pepeneng tša setšhaba ka Afrika Borwa]] [[Setensele:Pages with unreviewed translations]]
This article uses material from the Wikipedia Sepedi article Zondo Commission, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Content is available under CC BY-SA 4.0 unless otherwise noted. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Sepedi (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.