2000: Leto

Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike.

Januar – junij

 

• 1. januar –
  • večina Zemljanov je praznovala začetek tretjega tisočletja, čeprav se je začelo šele leta 2001.
  • hrošč tisočletja povzroči težave z datumsko matematiko v neposodobljenih računalniških sistemih širom sveta, a brez katastrofalnih posledic, ki so jih napovedovali nekateri.
• 18. januar – meteorit Tagish Lake pade na območje jezera Tagish Lake v Britanski Kolumbiji (Kanada).
• 30. januar – zaradi popustitve zadrževalnika pri rudniku zlata blizu mesta Baia Mare v Romuniji se 100.000 m³ vode, kontaminirane s cianidom, izlije v reko Tiso – najhujša ekološka katastrofa v Evropi po černobilski.
• 8. februar – prične se obilno deževje v Mozambiku in v naslednjih tednih povzroči obsežne poplave, ki prizadenejo 1400 km² obdelovalnih površin in zahtevajo 800 žrtev.
• 18. februar – Stjepan Mesić postane predsednik Hrvaške.
• 4. marec – na Japonskem pride v prodajo PlayStation 2, najbolj prodajana igralna konzola vseh časov.
• 9. marec – zagnan je projekt brezplačne spletne enciklopedije Nupedie, znane kot predhodnice Wikipedije.
• 10. marec – vrhunec t. i. dot-com balona, ameriški borzni indeks NASDAQ doseže vrh pri 5132,52 točkah.
• 3. april – ameriško okrožno sodišče v Washingtonu razsodi, da je podjetje Microsoft kršilo protimonopolno zakonodajo z onemogočanjem konkurence na trgu programske opreme za osebne računalnike.
• 5. maj – konjunkcija Merkurja, Venere, Zemlje, Marsa, Jupitra in Saturna, hkrati je Luna v mlaju.
• 7. maj – Vladimir Putin postane predsednik Rusije.
• 25. maj – Izrael 22 let po invaziji na Libanon umakne preostanek svojih sil iz te države.
• 1. junij – v Hannovru, Nemčija, je odprta svetovna razstava Expo 2000.
• 13. junij – prvič se sestaneta predsednika Južne in Severne Koreje.

Julij – december

 

• 1. julij – odprt je øresundski most prek ožine Øresund med Dansko in Švedsko.
• 2. julij – Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago francoske reprezentance.
• 10. julij – Bašar al Asad postane predsednik Sirije.
• 14. julij – najmočnejši Sončev izbruh od leta 1989 povzroči geomagnetno nevihto na Zemlji.
• 25. julij – reaktivno potniško letalo Concorde na letu 4590 družbe Air France strmoglavi kmalu po vzletu iz Pariza, pri čemer umre vseh 109 ljudi na krovu in štirje na tleh.
• 12. avgust – zaradi eksplozije torpeda na krovu se potopi ruska podmornica Kursk z vsemi 118 člani posadke.
• 14. avgust – sinoda Ruske pravoslavne cerkve kanonizira carja Nikolaja in njegovo družino.
• 27. avgust – zaradi požara v moskovskem televizijskem stolpu Ostankino umrejo trije ljudje, moten je radijski in televizijski sprejem v mestu.
• 6. – 8. september – na Milenijskem vrhu na sedežu OZN v New Yorku se zberejo državni voditelji z vsega sveta in razpravljajo o vlogi te organizacije na prelomu tisočletja.
• 5. oktober – v Beogradu več sto tisoč ljudi demonstrira zaradi odločitve Slobodana Miloševića da ne prizna poraza v prvem krogu predsedniških volitev, s čimer ga prisilijo v odstop.
• 15. september – 1. oktober – v avstralskem Sydneyju potekajo 27. poletne olimpijske igre.
• 12. oktober – dva samomorilska napadalca, člana Al Kaide, se razstrelita ob ameriškem rušilcu USS Cole v adenskem pristanišču in ga močno poškodujeta, pri čemer umre tudi 17 članov posadke.
• 15. oktober – na državnozborskih volitvah v Sloveniji prejme največ glasov Liberalna demokracija Slovenije.
• 21. oktober – voditelji 15 držav članic Arabske lige se sestanejo na vrhu v Kairu.
• 2. november –
  • na Mednarodno vesoljsko postajo prispe prva stalna posadka.
  • Zvezna republika Jugoslavija je priznana kot naslednica SFRJ in sprejeta v OZN.
• 11. november – tragedija v Kaprunu: v požaru na vzpenjači v avstrijskem Kaprunu umre 155 smučarjev.
• 17. november – izpod Mangarta se sproži velik plaz in močno poškoduje Log pod Mangartom.
• 13. december – volitve za predsednika ZDA, George W. Bush proti Alu Goreu: Vrhovno sodišče ZDA prekine ponovno štetje glasov, s tem postane Bush novi predsednik.
• 15. december – ugasnjen je tretji, zadnji reaktor jedrske elektrarne v Černobilu, elektrarna pa popolnoma zaprta.
• 31. december – konec drugega tisočletja.

• 9. marec – Nika Križnar, slovenska smučarska skakalka
• 15. marec – Kristian Kostov, bolgarski pevec
• 26. april - Timi Zajc, slovenski smučarski skakalec
• 5. december – Medard Brezovnik, slovenski smučarski skakalec

 

• 15. januar – Željko Ražnatović, srbski paravojaški vojskovodja, poslovnež in politik (* 1952)
• 17. januar – Andrej Hieng, slovenski pisatelj in dramatik (* 1925)
• 11. februar – Roger Vadim, francoski filmski režiser, scenarist in producent (* 1928)
• 19. februar – Friedensreich Hundertwasser, avstrijski umetnik (* 1928)
• 6. april – Habib Bourguiba, tunizijski politik (* 1903)
• 4. maj – Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik (* 1911)
• 21. maj – Barbara Cartland, angleška pisateljica (* 1901)
• 1. junij – Tito Puente, ameriški glasbenik (* 1923)
• 10. junij – Hafez al Asad, sirski častnik in politik (* 1930)
• 14. junij – Lojze Vodovnik, slovenski elektrotehnik (* 1933)
• 1. julij – Walter Matthau, ameriški igralec (* 1920)
• 31. julij – Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom (* 1918)
• 5. avgust – Alec Guinness, angleški igralec (* 1912)
• 9. avgust – John Harsanyi, madžarsko-avstralsko-ameriški ekonomist, nobelovec (* 1920)
• 9. september – Herbert Friedman, ameriški fizik (* 1916)
• 20. september – German Stepanovič Titov, ruski kozmonavt (* 1935)
• 28. september – Pierre Trudeau, kanadski politik (* 1919)
• 4. oktober – Michael Smith, britansko-kanadski kemik, nobelovec (* 1932)
• 9. oktober – Charles Hartshorne, ameriški filozof in teolog (* 1897)
• 15. oktober – Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, nobelovec (* 1912)
• 30. oktober – Anton Polenec, slovenski zoolog (* 1910)
• 17. november – Louis Eugène Félix Néel, francoski fizik, nobelovec (* 1904)
• 15. december – George Eric Deacon Alcock, angleški učitelj in ljubiteljski astronom (* 1912)
• 25. december – Willard Van Orman Quine, ameriški filozof in logik (* 1908)

• Fizika – Žores Ivanovič Alfjorov, Herbert Kroemer in Jack St. Clair Kilby
• Kemija – Alan J. Heeger, Alan G. MacDiarmid in Hideki Širakava
• Fiziologija ali medicina – Arvid Carlsson, Paul Greengard in Eric R. Kandel
• Književnost – Gao Ksingžian
• Mir – Kim Dae Jung
• Ekonomija – James Heckman in Daniel McFadden

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 2000