Vojna Napoved: Dejanje, s katerim ena država napove vojno stanje drugi državi

Vojna napoved se ponavadi napove z javnim govorom ali podpisom dokumenta, ki razglasi vojno stanje med dvema ali več državami.   

Zakonitost tega, kdo lahko napove vojno, se razlikuje med državami in oblikami vlade. V mnogih državah velja pravilo, da lahko vojno drugi državi napove predsednik vlade. V drugih primerih lahko vojno napove podpisnik pisma ali tajna operacija, ki odobri vojni podobna dejanja zasebnikov ali plačancev. Uradni mednarodni protokol za napoved vojne je bil opredeljen v Haaški konvenciji (III) leta 1907 o napovedi vojnega stanja.  

Od leta 1945 so zaradi ustanovitve mednarodnega prava, kot je Ustanovna listina Združenih narodov, ki prepoveduje grožnjo in uporabo sile v mednarodnih konfliktih, vojne napovedi v mednarodnih odnosih večinoma neuporabne in zastarele, čeprav so takšna dejanja morda pomembna v notranjem pravu sprtih držav. Varnostni svet ZN lahko na podlagi pooblastil, podeljenih v 24. in 25. členu ter 3. poglavju Listine dovoli kolektivne ukrepe za ohranjanje ali uveljavljanje mednarodnega miru in varnosti. V 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov je tudi navedeno: »Nič v tej listini ne škoduje neločljivi pravici do individualne ali kolektivne samoobrambe, če pride do oboroženega napada na državo.«

Nekaj ​​držav je od takrat uradno napovedalo vojno drugi državi. Poleg tega lahko nedržavne ali teroristične organizacije trdijo, da napovedujejo vojno kadar sodelujejo v nasilnih dejanjih. Te izjave morda nimajo pravnega statusa same po sebi, lahko pa vseeno delujejo kot poziv k uporabi orožja za podpornike teh organizacij.

• Vojne napovedi v drugi svetovni vojni
• Vojne napovedi v prvi svetovni vojni