Sevnica: Mesto v Sloveniji

Z okoli 4.500 prebivalci je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj spaja z Boštanjem, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke Save. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Peščeniku, Marof.

Sevnica
Sevnica Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′33.17″N 15°18′14.74″E / 46.0092139°N 15.3040944°E / 46.0092139; 15.3040944
Država	Slovenija
Statistična regija	Posavska regija
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Občina	Sevnica
Prva omemba	1275
Površina
• Skupno	5,0 km2
Nadm. višina	183,1 m
Prebivalstvo  (2020)
• Skupno	4.533
• Gostota	910 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	8290 Sevnica
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom sv. Martina iz 17. stoletja, neoromanska cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Florjana iz leta 1443.

Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1275 in Reyn vel in Liehtenwalde, 1309 officium in Lihtenwalde, 1344 Lietenueld, 1347 Liechtenwald, 1581 Sielnizza. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje Sevnična, leta 1488 omenja kot Zellnitz. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v Savo«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *sedlьnica, katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime Liehtenwald s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na listnate gozdove v okolici.

Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liehtenwalde. Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta 1783.

V avstro-ogrskem času je bila znana tudi pod imenom Lichtenwald. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, tri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.

• Andrej Flajs - odbojkar
• Melania Trump - fotomodel, nekdanja prva dama Združenih držav Amerike
• Blaž Janc - rokometaš
• Danimir Kerin - kemik in profesor na Univerzi v Mariboru
• Tanja Pečar - nekdanja prva dama Republike Slovenije
• Marie Stallner - babica filozofa Ludwiga Wittgensteina
• Urška Klakočar Zupančič - pravnica in političarka, prva predsednica državnega zbora
• Eva Lisec - košarkarica