Samogiti: Baltska etnična skupina

Veliko Samogitov govori samogitsko narečje, eno od glavnih narečij litovskega jezika. Samogitsko narečje se zelo razlikuje od standardne litovščine.

Samogitians
(Žemaitē)

Samogiti v prvi polovici 19. stoletja
Skupno število pripadnikov
ok. 500.000 v Litvi (ocena)
Regije z večjim številom pripadnikov
Litva
Jeziki
samogitsko narečje, standardna litovščina
Religija
katoliška
Sorodne etnične skupine
Aukštaiti, Kuri

Četudi se Samogiti politično ne štejejo za etnično skupino, se je med popisom prebivalstva v Litvi leta 2011 2.169 prebivalcev opredelilo za Samogite. 53,9 % tako opredeljenih živi v okrožju Telšiai.

 

13. julija 1260 so Samogiti v bitki pri Durbeju odločilno porazili združene sile pruskega Tevtonskega viteškega reda in Livonskega reda. Približno 150 vitezov je bilo ubitih, vključno z mojstrom Livonskega reda Burchardom von Hornhausenom in pruskim deželnim maršalom Henrikom Botelom.

Samogiti so živeli v zahodni Litvi in bili tesno povezani s Semigali in Kuri. Leta 1413 so postali zadnja skupina Evropejcev, ki se je spreobrnila v krščanstvo. Samogiti so bili eno od treh glavnih ljudstev Velike kneževine Litve, Rutenije in Samogitije. Leta 1857 je bilo v guberniji Kovno 418.824 prebivacev s samogitskimi koreninami in 444.921 prebivalcev, ki so leta 1897 razglasili samogitsko narečje za svoj materni jezik. Litva trenutno ne dovoljuje navedbe samogitske nacionalnosti v potnih listih, ker ni priznana kot nacionalnost. V Rusiji so Samogiti na seznamu etničnih skupin. Leta 2002 se je za Samogita (Žemaijty) izjasnila ena oseba.