Račke, Mravlje In Čebelice

Govori o treh bratih, ki so odšli v svet in se znašli v zakletem gradu. Od tam jih je rešil najmlajši bratec, s pomočjo hvaležnih živali. Zapisala jo je Ana Pinterič iz Borejcev.

• pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
• književne osebe:
  • trije bratje (glavni lik: najmlajši izmed treh bratov),
  • mravlje, čebelice,račke (hvaležne živali),
  • oče,
  • grajska deklica;
• književni prostor in čas nista znana;
• slogovne značilnosti:
  • ponavljanje (gredo, gredo; čap, čap),
  • pomanjševalnice (vodica, račke, kljunček, mravljice ...),
  • ukrasni pridevki (prelepa deklica, srebrna banja, zlatokljune račke, bistra vodica ...),
  • personificirane živali;
• motivi:
  • motiv treh bratov,
  • motiv dobrote (deček je dobrega srca in reši tudi svoja brata),
  • motiv hvaležnih živali (živali dečku pomagajo, ker je bil dober do njih),
  • motiv revščine ( bratje gredo po svetu iskat službo);
• konec je srečen.

• izročenost: najmlajšemu bratcu kraljična določi, na kakšen način bo rešil svoja brata z gradu in sicer s tem, da ju okopa v čistem medu;
• selstvo: potovanje, bratje so odšli po svetu;
• zajedalstvo: junak (najmlajši brat) ne pride do srečnega konca s svojim trudom, temveč delo opravijo hvaležne živali.

• avtor ni znan;
• književne osebe niso imenovane;
• narečne besede: ako, dečko, pomoremo, log;
• pravljično število: tri (trije bratje, tri vrste živali);
• borba: dobro – zlo.

• Motiv treh bratov: Slepi bratec,Grofična z zlatimi lasmi, Olje maldosti,Zlato jabolko.
• Motiv hvaležnih živali: Slepi bratec, Rjava škatlica.
• Motiv revščine: Zviti Martin, O treh grahih.

• Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice.
• Avtor ni znan.
• Čutijo se zgodovinski vplivi:
  • verski (širjenje protestantizma) in
  • izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika).
• Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni.
• Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin)
• Pogosti motivi:
  • treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice);
  • hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica);
  • hudiča (Tri revne deklice).
• Slogovne značilnosti:
  • pomanjševalnice,
  • ponavljanja,
  • ukrasni pridevki,
  • narečne besede,
  • pravljična števila (najpogostejše število tri),
  • potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj.
• Književne osebe:
  • realne ali fantastične;
  • liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska;
  • črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat);
  • personificirani liki: živali, rastline, predmeti;
  • nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...

• Konter, Julij, Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, II. del. Maribor: Učiteljski dom.
• Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica

• Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
• Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
• Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991

• Slovenska mladinska književnost
• Seznam slovenskih pravljic
• Prekmurščina