1948 Palestinska Vojna
Palestinska vojna leta 1948 je potekala na ozemlju Britanskega mandata za Palestino, ki je bila na začetku vojne pod britansko oblastjo.
V Izraelu je znana kot Vojna za neodvisnost (hebrejsko מלחמת העצמאות, Milkhemet Ha'Atzma'ut), v arabskem svet pa kot ključni del Nakbe (arabsko النَّكْبَة, dob. 'katastrofa'). To je prva vojna izraelsko-palestinskega konflikta in s tem del širšega arabsko-izraelskega konflikta. Med vojno so Britanci prekinili mandat in se umaknili, s čimer so zaključili obdobje vladavine, ki se je začelo med prvo svetovno vojno, leta 1917. Pred tem je bilo to območje del Otomanskega cesarstva. Maja 1948 je judovski Jišuv ustanovil Državo Izrael, njen nastanek pa je bil razglašen za zadnji dan mandata. Med vojno je bilo razseljenih okoli 700.000 palestinskih Arabcev.
| Palestinska vojna (1948) | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del mednarodnega konflikta v Mandatni Palestini, arabsko-izraelskega konflikta in izraelsko-palestinskega konflikta | |||||||||
 Arabski borci pred gorečim Haganah oklepnim tovornjakom za oskrbo blizu mesta Jeruzalem (ok. 1948) | |||||||||
| |||||||||
| Udeleženci | |||||||||
|
Pred 26. majem 1948: Po 26. maju 1948:
Tuji prostovoljci:
|
| ||||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||||
 David Ben-Gurion Chaim Weizmann Jigael Jadin Yaakov Dori David Shaltiel Moše Dajan Yisrael Galili Yigal Allon Jicak Rabin Moshe Carmel Aharon Remez Gershon Zak Shlomo Shamir |  Kralj Abdulah I. John Bagot Glubb Habis al-Majali Abd al-Qadir al-Husayni † Hasan Salama † Fawzi Al-Qawuqji Haj Amin Al-Husseini Kralj Faruk I Ahmad Ali al-Mwawi Muhammad Naguib Abdul Rahman Hassan Azzam | ||||||||
| Moč | |||||||||
| Izrael: c. 10.000 sprva, porast na 115.000 do marca 1949 | Arabci: c. 2.000 sprva, porast na 70.000, od tega: Egipt: 10.000 sprva, porast na 20.000 Irak: 3.000 sprva, porast na 15.000–18.000 Sirija: 2.500–5.000 Transjordanija: 8.000 – 12.000 Libanon: 1,000 Saudova Arabija: 800–1.200 Arabska osvobodilna vojska: 3.500–6.000 | ||||||||
| Žrtve in izgube | |||||||||
| 6.080 ubitih (približno 4.074 vojakov in 2.000 civilistov) | Med +5.000 in 20.000 (vključno s civilisti) med katerimi 4.000 vojakov Egipta, Jordanije in Sirije | ||||||||
| 15.000 ubitih Arabcev in 25.000 ranjenih (ocena) | |||||||||
Po vojni je bilo nekdanje ozemlje mandata razdeljeno med Državo Izrael, ki je zajela približno 78 % tega območja, Kraljevino Jordanijo (takrat znano kot Transjordanijo), ki je zavzela in kasneje priključila območje, ki je postalo Zahodni breg, ter Egipt, ki je zavzel Gazo, obalno ozemlje na obali Sredozemskega morja, na katerem je Arabska liga ustanovila vse-palestinsko vlado.
Vojna je imela dve glavni fazi, prva je bila državljanska vojna 1947–1948, ki se je začela 30. novembra 1947, dan po tem, ko so Združeni narodi izglasovali sprejetje Načrta o delitvi Palestine, ki je ozemlje razdelil na judovsko in arabsko suvereno državo in mednarodni Jeruzalem (resolucija ZN 181). Načrt delitve so sprejeli voditelji judovske skupnosti, zavrnili pa so jo palestinski arabski voditelji in arabske države. To fazo vojne zgodovinarji opisujejo kot "civilno", "etnično" ali "medskupnostno" vojno, saj je potekala predvsem med judovskimi in palestinsko arabskimi milicami, ki jih je podpirala Arabska osvobodilna vojska in okoliške arabske države. Za to vojno je bilo značilno gverilsko bojevanje in terorizem, ki sta se stopnjevala proti koncu marca 1948, ko so Judje prešli v ofenzivo in začeli premagovati Palestince v velikih akcijah in bitkah ter vzpostavili jasno frontno linijo. V tem obdobju so Britanci še vedno ohranjali propadajočo oblast nad Palestino in se občasno vmešali v nasilje.
Britanci so svoj mandat prekinili konec 14. maja 1948 opolnoči. Tega dne so zadnje britanske enote in osebje zapustili mesto Haifa,vodstvo Judov v Palestini pa je razglasilo ustanovitev Države Izrael. Naslednji dan je sledila invazija okoliških Arabskih vojsk in ekspedicijskih sil na Palestino.
Invazija je zaznamovala začetek druge faze vojne, arabsko-izraelske vojne leta 1948. Egipčani so napredovali na južnem obalnem pasu in so bili ustavljeni blizu Ašdoda; Jordanska arabska legija in iraške sile so zavzele osrednje višavje Palestine. Sirija in Libanon sta se večkrat spopadli z Izraelskimi silami na severu. Judovske milice, organizirane v Izraelske obrambne sile (IDF), so uspele zaustaviti Arabske sile. V naslednjih mesecih so potekali hudi boji med IDF in Arabskimi vojskami, ki so bile počasi potisnjene nazaj. Jordanska in Iraška vojska sta obdržali nadzor nad večino osrednjega višavja Palestine in zavzeli vzhodni Jeruzalem, vključno s starim mestom. Egiptovsko okupacijsko območje je bilo omejeno na območje Gaze in majhno območje, obkroženo z izraelskimi silami v Al-Faluji. Oktobra in decembra 1948 so Izraelske sile prestopile libanonsko ozemlje in prodrle na egiptovski Sinajski polotok ter obkolile Egiptovske sile blizu mesta Gaza. Zadnje vojaške aktivnosti so se zgodile marca 1949, ko so izraelske sile zavzele puščavo Negev in dosegle Rdeče morje. Izrael je 24. februarja 1949 podpisal ločena premirje z Egiptom, 23. marca z Libanonom, 3. aprila s Transjordanijo in 20. julija s Sirijo. V tem obdobju se je nadaljevalo bežanje in izgon palestinskih Arabcev.
Med vojno je bilo razseljenih približno 700.000 palestinskih Arabcev in večina njihovih urbanih območij je bilo uničenih. Številni palestinski Arabci so ostali brez državljanstva, razseljeni na Palestinska ozemlja, ki sta jih zavzela Egipt in Jordanija, ali pa so se preselili v okoliške arabske države. Mnogi med njimi, kot tudi njihovi potomci, še vedno nimajo državljanstva in živijo v begunskih taboriščih.
V treh letih po vojni se je v Izrael priselilo približno 700.000 Judov iz Evrope in arabskih dežel, pri čemer je ena tretjina med njimi zapustila ali bila izgnana iz držav svojega prebivališča na Bližnjem vzhodu. Izrael je te begunce sprejel v okviru v Načrta Enega milijona.
Opombe
Sklici
Bibliografija
- Abdel Jawad, Saleh (2006). »The Arab and Palestinian Narratives of the 1948 War«. V Robert I. Rotberg (ur.). Israeli and Palestinian Narratives of Conflict: History's Double Helix. Indiana University Press. ISBN 978-0-253-21857-5.
- Caplan, Neil (19. september 2011). »War: Atzma'ut and Nakba«. The Israel-Palestine Conflict: Contested Histories. John Wiley & Sons. ISBN 978-1-4443-5786-8.
- Walid Khalidi (ed.), All that remains.ISBN 978-0-88728-224-9.
- Walid Khalidi, Selected Documents on the 1948 Palestine War, Journal of Palestine Studies, 27(3), 79, 1998.
- Levett, Gordon (1991). »The 'Other' Airlift«. Air Enthusiast. Št. 44. str. 17–25. ISSN 0143-5450.
- Ilan Pappe, The Ethnic Cleansing of Palestine, Oneworld Publications, 2006, ISBN 978-1-85168-555-4
- Eugene Rogan & Avi Shlaim, The War for Palestine — Rewriting the history of 1948, Cambridge University Press, 2001.
- Williamson, Bruce. "Caught in the Middle: Air Combat Between Israel and the RAF, 1948". Air Enthusiast 115, January–February 2005, pp. 2–10 ISSN 0143-5450
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Palestinska vojna (1948), which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.