Narodni park Donava-Drava je bil ustanovljen leta 1996 in leži na jugozahodu Madžarske.
Trenutna površina je 495 kvadratnih kilometrov, večina območja pa je znotraj poplavnih območij Donave in Drave, od tega je 190 km2 Ramsarskih mokrišč. Populacije črne štorklje in orla belorepca so evropskega pomena. Sedem vrst nevretenčarjev najdemo samo tukaj na Madžarskem. Habitati ob Dravi gostijo več kot 400 zavarovanih rastlin in živali. Med endemičnimi vrstami območij narodnih parkov sta panonski glog in mladoletnice.
Narodni park Donava - Drava Duna–Dráva Nemzeti Park | |
---|---|
IUCN kategorija II (narodni park) | |
Lokacija | Somogy, Tolna, Bács-Kiskun in Baranja |
Koordinati | 46°15′N 18°53′E / 46.250°N 18.883°E |
Površina | 494,78 km² |
Ustanovitev | 1996 |
Uprava | Direkcija narodnega parka Donava-Drava |
Narodni park leži ob izliva Drave v Donavo ter na meji s Hrvaško. Narodni park Donava-Drava je bil ustanovljen leta 1996 z združitvijo več predhodno razglašenih zavarovanih območij. Pokriva površino okoli 50.000 hektarjev. Območje delovanja Uprave narodnega parka Donava-Drava, ki je pristojna tudi za narodni park, zajema celotno ozemlje okrožja Baranja in Tolna, okrožja Somogi, razen južne obale Blatnega jezera in manjši obseg okrajev Fejér in Bács-Kiskun. Največji del južnega Zadonavja je hrib, iz katerega kot otoka izstopata hriba Mecsek in Villány. Hribi na vzhodu in jugu obrobljajo ravnice, zapolnjene z naplavinami Donave in Drave, zato je na zavarovanih območjih mogoče proučevati najrazličnejše habitate.
Gemenc je postal zavarovano območje leta 1977, prvotno kot samostojno krajinsko varstveno območje. To območje je največja poplavna ravnica v državi, večinoma pokrita z gozdom, dolga 30 km in široka 7 km. V poplavni ravnici je gospodar voda, prav tako vegetacija: v globljih predelih bosta tu na grmovju živela vrba, v višjih legah topoli, glog in robida (Rubus caesius). Ti nasadi so skoraj nedostopni, zato so odlično skrivališče za veliko divjad. Redki panonski glog, cvet spomladanske zvezde, najdemo na delih, ki so redko potopljeni. V globinah Gemenca najdejo svoje bivališče siva čaplja, belorepec, sokol plenilec in mali klinkač.
V gozdovih Gemenca je Državna gozdna železnica Gemenc, na kateri vozi tudi nostalgični vlak s parno vleko.
Gemenc je svetovno znan po svoji čredi jelenov, ki so gojili najlepše in najdragocenejše trofeje v državi. Veliko je tudi srn in divjih svinj.
Na območju Gemenca se je proces dehidracije začel leta 1810. Čeprav bi bila obnavljanje zaledne vode in dehidracija naravni pojav, urejena struga ne omogoča nastajanja novih krakov. Zato se pričakuje, da se bo program revitalizacije na območju izvajal s podporo Svetovne banke od leta 2007.
Območje, ki je sestavljeno iz dveh glavnih delov z izjemno dragoceno floro in favno, je bilo ustanovljeno leta 1989 kot krajinski park. Del Beda se razteza na desnem bregu Donave, od Mohača do južne meje. Geografsko sodi k Dravi. Odsek Karapancsai sledi reki na levem bregu in vključuje ribnik Karapancsai. V njegovih nasadih se pojavljajo tudi močvirski tulipan (Fritillaria meleagris), kovačnik (Lonicera caprifolium) in Carpesium abrotanoides. Zavarovana rastlina močvirskih travnikov je Clematis integrifolia. Spodnji del Donave je najbolj gosto poseljeno območje države z orli in črnimi štorkljami. V gozdovih otoka Mosquito je gnezdo krokarja, stepskega sokola in orla. Na poplavnih ravnicah in v zaledju Donave so v velikih skupinah velika bela čaplja, mala bela čaplja in žličarka (Platalea leucorodia). Med sesalci je vidra izjemno dragocena, v neprehodnih gozdovih pa živijo divje mačke. Jezero Riha na otoku Mohács je ramsarsko območje, njegova posebna vrednota je gnezditvena kolonija malih belih čapelj in kvakača, v nekaj parih najdena raca tatarska žvižgavka. Naravni rezervat Béda-Karapancsa meji tudi na naravni rezervat Zgornje Donave v Srbiji in na naravni rezervat Kopácsi Meadow na Hrvaškem, kjer so tudi drugi habitati in večji odseki spodnje Donave.
Ravnina ob Dravi pravzaprav pomeni 10–15 km široko madžarsko poplavno ravnico. Poplavno ravnico spremljajo zaledni in galerijski gozdovi. V mrtvicah rastejo zaloge vodnega oreška, plavajočega plavčka in Stratiotes aloides (vodni ananas). Odsek Madžarske Drave je eden najbogatejših z ribami. Tukaj živijo živi kečiga, Barbus peloponnesius, velika senčica in činklja. Od dvoživk je posebne pozornosti vreden izjemno redek Triturus cristatus. Od plazilcev se pojavljajo kobranka, smokulja in močvirska sklednica. Na obali preživljata čas mali deževnik (Charadrius dubius) in mali martinec (Actitis hypoleucos). Na bregovih reke je gnezdišče vodomca in čebelarja. V galerijskih gozdovih živi na tisoče ptic pevk: slavec, močvirska trstnica (acrocephalus palustris), črnoglavka, vrbji kovaček. V okolici se lahko vidi »kormoranov gozd«, ki je ogromno gnezdišče kormoranov. Velika podlasica in mala podlasica sta pogosti okoli trstja. Zaščiten plenilec je evropski jazbec, kuna zlatica in divja mačka.
Poseben poudarek na tem območju je Spominski park ptic Mattyi, katerega drevesne glave spominjajo na izumrle vrste ptic na Madžarskem.
Območje je postalo zavarovano leta 1974 kot krajinsko varstveno območje brina Barcsi. V južnem delu Belső-Somogy je pokrajina posejana s travniki, jezeri in močvirji. Krčenje gozdov in paša sta imela pomembno vlogo pri razvoju brina. Poimenovana rastlina je navadni brin. Predstavniki žuželk na peščenih traviščih so poljski brzec (Cicindela campestris ), Semanotus russicus in navadna bogomolka. Tu živita tudi smrdokavra in sršenar. Ponekod se lahko naleti smokuljo. V barjanskih gozdovih nastalih v stoječih vodnih habitatih raste kraljeva praprot Osmundales, ki je izključno v Karpatskem bazenu. Ti gozdovi zagotavljajo habitat za zelenonogo tukalico in raco mlakarico. Značilne živali močvirja so kačji pastirji, evropska ščuka in navadni koreselj, pa tudi mali ponirek, rjava čaplja (Ardea purpurea) in črna štorklja.
Gozd Lankóczi je na meji vasi Gyékényes in ima združenja poplavnih ravnic. Zaščitene redkosti so močvirski tulipan, modra zvezdnica (Scilla), navadni volčin in kukavičevke. Kosec se pojavlja v gozdovih.
Na območju je več rastlin, ki jih drugje v državi ni ali pa jih le redko najdemo. Hladnejša mikroklima sotesk ustvarja ugodne življenjske pogoje za naslednje vrste, med drugim: trilistna vetrnica, velecvetna mrtva kopriva, avstrijski divjakovec (Doronicum austriacum).
Vodotoki na območju spadajo v povodje Blatnega jezera. Najpomembnejši je potok Boronka. Čeprav je topografsko skoraj ravninski, je njegova flora izjemno raznolika. Podnebje je še posebej ugodno za nevretenčarje. Kot rezultat dosedanjih raziskav so odkrili številne zavarovane vrste: enodnevice, kobilice Acridoidea, metuljev, hroščev, gozdnih mravelj, ptic pevk, pajkov in kačjih pastirjev.
Zavarovano območje v velikosti 7546 hektarjev, sestavljeno iz 12 mozaikov, je na meji županij Fejér in Tolna, ustanovljeno je bilo leta 1999 z združitvijo več zavarovanih območij. Cilj zaščite je bil ohraniti lesne formacije, ki določajo edinstveno podobo poljske krajine, območja živega peska, ki so nastala na mestu nekdanje struge reke Ős-Sárvíz, ter rastlinstvo in živalstvo, bogato z vrstami, ki so nastale na njih, ter za varovanje krajine in kulturnozgodovinskih vrednot. Krajinsko varstveno območje obsega: Látóhegy v Németkérju, žafran v Szedresu, Ökör-hegy v Bikácsu, močvirje v Kistápéju in območje Crambe tataria v Bölcskeiju.
Površje vzhodnega Mecseka je razdeljeno z globokimi dolinami, zato so se lahko razvile različne mikroklimatske razmere in posledično raznolika flora in favna. Ena od značilnih rastlin južnih pobočij je banatska potonika Paeonia banatica, na hladnejših severnih pobočjih pa velja omeniti gorsko praprot. Najbolj značilna zavarovana rastlina v skalnatih sotesk je praprot jelenov jezik (Asplenium scolopendrium). Redko je gnezdenje črnoglavega in malega muharja in sive pastirice (Motacilla cinerea) ima na tem območju skromno, a stabilno populacijo.
Krajinsko varstveno območje Zahodni Mecsek je bilo ustanovljeno 25. aprila 2009 v Mecseku. Štiri naravovarstvena območja, ki so bila prej razglašena za zavarovana, so združena v območje varstvenega območja krajine: površinsko varstveno območje naravovarstvenega območja jame Abaligeti, naravovarstveno območje hriba Jakab, naravovarstveno območje doline Meleg-mányi in naravovarstveno območje Pintér-kert. Krajinsko varstveno območje Zahodni Mecsek varuje geološke, botanične in zoološke vrednote. Najpomembnejša od njegovih geoloških vrednot je hrib Jakab in njegova okolica v jugozahodnem delu območja, katerega spektakularni površinski elementi so naravni kamni Babás in Zsongor.
Večino zahodnega dela hribovitega venca Mečeškega hribovja, Zselic, pokriva gozd. V njihovem podrastju živita drobnocvetni teloh in podlesna vetrnica. Navadna ciklama in navadni pasji zob sta znani kot vrsti iz Zalskega hribovja in Notranjega Somogyja. Raziskave favne Zselicséga še potekajo. Zaloga velike divjadi je odlična. V gozdovih Zselic živijo čudoviti jeleni, srne in številne divje svinje.
•Németkér Látó-hegy Természetvédelmi Terület: a németkéri Látó-hegyen és környékén az Ős-Sárvíz elhagyott medréből hordta ki a homokot a szél, melyet erdősítéssel próbált az ember megkötni. A Látó-hegy maga egy 152 méter magas homokbucka. Javarészt homoki legelők és lábánál láprétek húzódnak. A buckák közötti nedves láprétek növényei a hússzínű ujjaskosbor, a mocsári nőszőfű. A meredekebb bányafalakban gyurgyalagok, lappantyúk és barázdabillegetők fészkelnek.
•Villányi Templom-hegy Természetvédelmi Terület: A villányi templomhegyen – nevével ellentétben – nem áll templom. Az a hegy lábánál épült fel, a hegytetőn pedig kőbánya nyílt, ahol a kőbányászok tárták fel a Templom-hegy ammonita-maradványait.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Narodni park Donava-Drava, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.