Mulhouse

Leta 1999 je mesto imelo 110.359 prebivalcev.

Mulhouse
Občina
Lega
Francija Grand Est
47°44′55″N 7°20′21″E / 47.74861°N 7.33917°E / 47.74861; 7.33917 7°20′21″E / 47.74861°N 7.33917°E / 47.74861; 7.33917
Država	Francija
Regija	Grand Est
Departma	Haut-Rhin
Okrožje	Mulhouse
Kanton	Mulhouse-Jug Mulhouse-Sever Mulhouse-Vzhod Mulhouse-Zahod
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Mulhouse Sud-Alsace
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Jean-Marie Bockel
Površina 1	22,18 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)	106.341
• Gostota	4.800 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	68224 /68100, 68200
Nadmorska višina	232–338 m (povp. 240 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Mesto leži v severovzhodni Franciji ob izlivu reke Doller v Ill, v bližini meje z Nemčijo in Švico. S širšo mestno okolico in 271.000 prebivalci zaseda prvo mesto v departmaju, v regiji pa je za Strasbourgom drugo.

 

Mulhouse je sedež štirih kantonov:

• Kanton Mulhouse-Jug (del občine Mulhouse, občine Bruebach, Brunstatt, Didenheim, Flaxlanden, Galfingue, Heimsbrunn, Morschwiller-le-Bas, Zillisheim),
• Kanton Mulhouse-Sever (del občine Mulhouse),
• Kanton Mulhouse-Vzhod (del občine Mulhouse),
• Kanton Mulhouse-Zahod (del občine Mulhouse).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Habsheim, Huningue, Illzach, Sierentz in Wittenheim s 304.295 prebivalci.

Prvi zapis imena sega nazaj v 12. stoletje. Mulhouse je bil del južne alzaške grofije Sundgau v Svetorimskem cesarstvu. Od 1354 do 1515 je bil član Dekapolisa, zveze desetih svobodnih cesarskih mest v Alzaciji.

V letu 1515 se je mesto pridružilo Švicarski konfederaciji in kot tako leta 1648 ni bilo aneksirano s strani Francije tako kot ostali del Sundgaua. V tem času je bil smatran za svobodno republiko, povezano s Švicarsko konfederacijo, ki je trajala vse do obdobja po francoski revoluciji, ko je bil Mulhouse 4. januarja 1798 dejansko priključen Franciji.

Na razvoj mesta je vplivala ekspanzija tekstilne industrije sredi 18. stoletja, pozneje kemične in strojne industrije. Posledično je Mulhouse navezal stike z Louisiano v Severni Ameriki, od koder je uvažal bombaž, prav tako pa je imel stike tudi z Bližnjim vzhodom.

Od francosko-pruske vojne 1871 je bil kot del ozemlja Alzacije in Lorene priključen novemu nemškemu rajhu. 8. avgusta 1914 je mesto okupirala francoska vojska, ki pa se je morala po bitki že dva dni kasneje umakniti iz njega. S koncem prve svetovne vojne 1918 je bil vrnjen Franciji. Ponovno je bil priključen Nemčiji med drugo svetovno vojno od 1940 do 1945, ko je bil ob njenem koncu dokončno vrnjen Franciji.

• Hôtel de Ville; mestna hiša, zgrajena v rensko-renesančnem slogu leta 1553,
• delavska četrt, navdihnjena z okoliši v Mancherstru (sredina 19. stoletja),
• Place de la Bourse in stavba Société Industrielle de Mulhouse v "novi četrti" (19. stoletje),
• Musée National de l'Automobile de Mulhouse,
• Musée Français du Chemin de Fer,
• Musée de l'Impression sur Étoffes,
• Muzej Electropolis,
• botanični vrtovi, živalski vrt.

• Alfred Werner (1866-1919), Nobelov nagrajenec za kemijo 1913;

• Antwerpen (Belgija),
• Bergamo (Italija),
• Chemnitz (Nemčija),
• El Khroub (Alžirija),
• Giv'atáyim (Izrael),
• Kassel (Nemčija),
• Milwaukee (ZDA),
• Sofara (Mali),
• Timişoara (Romunija),
• Walsall (Združeno kraljestvo).

• seznam mest v Franciji

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mulhouse

• Uradna stran (francosko)
• turizem