Mljet: Otok na Hrvaškem

Leži vzporedno s polotokom Pelješac od katerega ga ločuje Mljetski kanal. S površino 98,02 km² je osmi največji hrvaški otok in četrti največji med otoki Dalmacije. S celino ga povezuje trajekt na liniji Prapratno-Sobra.

Mljet

Sončni zahod na otoku Mljet
Geografija
Lega	Jadransko morje
Otočje	Južnodalmatinsko otočje
Površina	98,016 km2
Dolžina	37 km
Širina	3 km
Dolžina obale	135,19 km
Najvišja nadm.višina	514 m
Najvišji vrh	Veliki grad
Uprava
Hrvaška
Županija	Dubrovniško-neretvanska
Registrska oznaka cestnih vozil	DU
Registrska oznaka plovil	Ni določena
Največje naselje	Babino Polje
Demografija
Prebivalstvo	1.088 (leta 2011)
Gostota	11,10 preb./km2
Etnične skupine	Hrvati

Upravno Občina Mljet spada v hrvaško Dubrovniško-neretvansko županijo in po popisu iz leta 2021 šteje 1.077 prebivalcev (2011 še 1.088).

Mljet je s površino 100,4 km² največji otok v dubrovniškem otočju in osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale znaša 135,185 km. Leži v smeri vzhod–zahod, dolg je 37 km, otok pa je širok do 3 km. Od polotoka Pelješac ga deli Mljetski kanal. V reliefu otoka prednjačijo apnenčasti grebeni in številne kraška polja (Polačno, Ivanovo, Blotsko/Blatsko, Kneže polje). Južno od najvišjega grebena Veliki (ali Velji) Grad, ki doseže višino 514 mnm, leži najprostranejše kraško polje Babino polje. 70 odstotkov površine otoka je poraščenih s prostranimi borovimi gozdovi in zato velja za najbolj zelen dalmatinski otok.

Večja naselja na otoku so Babino Polje, ki je obenem tudi upravno središče otoka oziroma občine Mljet, Polače, Pristanište (tu je sedež uprave Narodnega parka Mljet), Pomena in Sobra, kjer je trajektno pristanišče, v katerem pristaja trajekt iz Prapratnega. Ostala naselja so še Korita, Maranovići, Okuklje, Prožura, Blato, Kozarica, Goveđari in Saplunara. Po statističnih podatkih iz leta 2001 je v naseljih na otoku stalno živelo 1.111 prebivalcev.

Na severozahodu otoka je zalita dolina v kateri ležita Mljetski jezeri: Malo jezero s površino 24 ha in Veliko jezero s površino 145 ha. Jezeri sta vključeni v Narodni park Mljet.

V preteklosti so bile glavne gospodarske dejavnosti ribolov, vinogradništvo, gojenje oliv in poljedelstvo, ki pa so v zadnjih desetletjih v upadanju, kar se pozna tudi na številu prebivalstva, ki stagnira. Nov gospodarski zagon pa daje otoku turizem, ki je v stalnem porastu.

Na otoku obratujeta dve javni avtobusni liniji, ki ju izvaja dubrovniško podjetje Libertas. To sta liniji 18 Sobra–Pomena, ki povezuje trajektno pristanišče z zahodnimi naselji, in številka 19 Sobra–Korita, ki povezuje trajektno pristanišče z vzhodnimi naselji.

Na otoku živi veliko živali, najštevilčnejše so kune belice, miši, polhi, ježi, žabe, kobilice, kosi, divji golobi, galebi, sokoli, belouške in slepci. Strupenih kač na otoku ni, saj so jih avstro-ogrske oblasti načrtno izničile po letu 1910 z naselitvijo malih mungosov (Herpestes javanicus). Na Mljet so bili kasneje naseljeni še jeleni, mufloni, divje svinje, zajci, jerebice in fazani. V morju živijo jastogi in raki ter številne ribe.

Legenda pravi, da naj bi na otok naplavilo Grka Odiseja, kasneje še apostola Pavla.

Blizu Babinih kuča pri Velikem jezeru so odkrili ostanke naselja in grobov iz ilirske dobe, na bližnjem vrhu Mali Gradac pa so ostanki ilirske utrdbe. V rimski dobi se je današnji Mljet imenoval Melite. Leta 1333 postane otok posest Dubrovnika. V času Ilirskih provinc je bil otok pod upravo Francozov, do leta 1918 je spadal pod Avstro-ogrsko. Po tem letu je pripadal Jugoslaviji. Od leta 1991 je sestavni del Hrvaške.

• seznam otokov Hrvaške
• Mljetska bolezen

• Mljet

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mljet.