Miroslav Slana

julij">4. julij 1939, Sovjak, † 18. februar 2019, Maribor.

Miroslav Slana
Rojstvo	4. julij 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) Sovjak
Smrt	18. februar 2019({{padleft:2019|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (79 let) Maribor
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ
Poklic	pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, kritik, publicist

Miroslav Slana je študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Zagrebu. Delal je kot svobodni književnik in publicist v Mariboru.

Prejel je literarne nagrade in priznanja na: jugoslovanskem festivalu Kurirček, Zmajevih igrah, razpisu za short story 7D, gledališkem festivalu v Kranju za izvirno odrsko delo, literarnem Štatenbergu, ZBZ Slovenije, Zlati mikrofon na festivalu narečnih popevk, diplomo Dalmaciji u pohode, itn.

Napisal je nad 20 knjig za odrasle in otroke. Pozornost je pritegnil že v Pavlihi in drugih javnih občilih z aforizmi, s satiro in humoreskami, ki so bile objavljene pod pravim imenom in psevdonimi. Zaradi aforizmov je bil obsojen. Njegov roman Poletarec je bil v času Jugoslavije 4 leta zaprt v »bunkerju« z obrazložitvijo, da je idejno škodljiv in je izšel šele 4 leta po natisu (1981).

Odmevali so njegovi polemični eseji, npr. esej O umu in mišicah, ki je izhajal v Teleksu in reviji 2000 je preveden v francoski literarni reviji. Raziskoval je mejne znanosti, žensko in moško homoseksualnost, prostitucijo, asimilacijske procese ob slovenski meji, narodopisje, šaljive vaške grbe, otroško folkloro, grafite skozi čas itn.

Uveljavil se je z intervjuji in literarnimi portreti narodnih herojev, igralcev, literatov, znanstvenikov.

S publicistični in literarnimi zapisi, kritikami in komentarji je nastopal v domačih in tujih revijah, časopisih in samostojnih izdajah. Kot kolumnist je kritično-satirično spremljal RTV programe pod svojim imenom in tudi pod psevdonimi. V sedemdesetih letih 20. stoletja je doma in na tujem pripravil takrat še neznane performanse in multimedijske nastope, npr.: Festival eksperimentalne supermotorične poezije na drevesih v ljubljanskem parku Tivoli; Performans za odtajanje slovenske zavesti do vratu v zemlji na športnem stadionu v Mariboru; Multimedijski nastop z magnetofonoma, mavcem in poezijo v izložbi Ars Maribor. Odlomki Mirosove vezane, nevezane, esejistične in kritiške beseda so bili priobčeni v Argentini, Avstriji, Franciji Nemčiji, ZDA in v bivših jugoslovanskih republikah.

Svoja dela je podpisoval s pravim imenom in številnimi psevdonimi (Divja raca, Miros, Ožemalnik, Totek itn.). Najbolj znan psevdonim je Miros, ki je po preimenovanju postal druga beseda dvobesednega imena (Miroslav Miros).

Samostojne knjige

• Dedova piščal (1970)
• Iz ljubezni do nekaterih reči (1971)
• Na zelenem oslu (1973)
• Babičina skrinja (1974)
• Podlasica in drugi jaz (1974)
• Raztelešenje (1977)
• Proletarec (1981)
• Podobice iz zemlje (1982)
• Igrajmo se gledališče (1987)
• Oživitev dr. Antona Korošca (1991)
• Pisana duša Lenta (1994)
• Prleške pesmi (1997)
• Besedne vragolije (1998)
• Slovenski sij svetosti (2001)
• Bisernica (2006)
• Sesam mozeg zemlje (2005)
• Štorkljina kri (2008)
• Boljševik starogorski (2013)
• Prlek iz Amerike (2013)

Otroška literatura

• Kurirčkov kruhek - slikanica (1981)
• Joj ne vedi se kot slon - otroški »ne-bonton« (1984)
• Baubauci - zbirka šaljivih zgodb (1988)
• Kraljevina packarija (1993)

Znane so tudi lutkovne igrice

• Pinka potepinka (uprizorjena 1881)
• Zajci in Vesoljičica (uprizorjena 1986)
• Zački in papagaj bežijo v gore
• Pustolovščine na rožnati zvezdi
• Bibe z griča (uprizorjena 1983)

• seznam slovenskih pesnikov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih dramatikov

• Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
• Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978