Mihael Sever Vanečaj

Nemescsó).

Mihael Sever Vanečaj
Rojstvo	1690 neznano
Smrt	1750
Državljanstvo	Sveto rimsko cesarstvo
Poklic	evangeličanski pastor, pisatelj

Ni znano, ali je Vaneča kraj njegovega rojstva, ali je tam samo služil. Oče mu je bil verjetno Jure Sever, mati se je imenovala Marta. Bil je nižji plemič. V tistem času so slovenski plemiči na Ogrskem privzeli priimek po rojstnem kraju ali bivališču.

Sever je bil učitelj v nemški verski občini Nemescsó na zahodnem Madžarskem (županija Vas). Drugi podatki o njegovem življenju niso znani. Po poročilu Štefana Küzmiča (Vöre krsztsánszke krátki návuk, 1754) je morda uporabljal ime Vanecsaj, Vanecsai (= váneški).

Za F. Temlinom je Sever drugi po imenu znani prekmurski pisatelj. Tretja v prekmurščini natisnjena knjiga je njegov Réd zvelicsánsztva, natisnjen v Halleju.

V naslovu Predgovora Lüblénomi szlovenszkomi národi, steri evangelicsanszko vöro vadlue … je prvič v slovenski knjigi uporabljen pojem slovenski narod, čeprav morda v pomenu ljudstvo. Delo je po pričevanju Števana Küzmiča prevedel iz nemščine. V njem je podal:

• bistvo Svetega pisma,
• glavne člene vere v obliki vprašanj in odgovorov (str. 3–42),
• molitve (str. 43–64),
• prevode 18 pesmi:
  • nekaterih neugotovljenih madžarskih avtorjev,
  • nemških protestantov S. Weingarta, M. Samuela Rodigasta, J. Franckeja, J. Fliednerja,
  • 46. psalma (po Luthru),
  • l., 25. in 32. Davidovega psalma.

Prevod je v glavnem ritmična proza. To so prva tiskana poetična besedila v prekmurskem narečju. So začetek prekmurske protestantske pesmarice.

• Réd zvelicsánsztva, izdano leta 1747 v Nemčiji (Halle, Saška - Anhalt).
• Protestantski katekizem (COBISS)