Midraš (hebrejsko דרש, iskanje, raziskovanje) je metoda tolmačenja verskih besedil Biblije, primerjujoč te z drugimi verskimi teksti.
Filozofija Midraša razlaga, da imata vsak stavek in vsaka beseda v Tori svojevrsten in edinstven pomen. Tehniko so razvili rabini v 1. do 2. stoletju.
Članki na temo |
Portal | Kategorija |
Judje · Judovstvo · Skupnosti |
---|
Ortodoksni · Konzervativni · Reformirani |
Haredi · Hasidijci · Moderni ortodoksni Judje |
Obnovljeno judovstvo |
Rabinsko · Humanistično · Karaitsko · Samarijanci |
Judovska prepričanja |
Verska načela · Minjan · Kabala |
Mojzesove zapovedi · Bog · Študije · Mesija |
Božji izbranci · Holokavst · Skromnost |
Dobrodelnost · Etična načela · Etično gibanje |
Verski teksti |
Tora · Tanak · Talmud · Midraš · Tosefta |
Rabinska književnost · Kuzarij · Mišna |
Pentatevh · Dnevne molitve · Verske pesnitve · Zohar |
Verski zakoni |
Talmud · Mišna Tora · Tur |
Šulhan Aruh · Mišna Berura · Hazon Iš |
Kašrut · Rov · Hazaka · Hehzer · Hamec |
Judovski sveti kraji |
Jeruzalem · Safed · Hebron · Tiberija |
Pomembni voditelji |
Abraham · Sara · Izak · Rebeka · |
Jakob · Rahela · Lea · Mojzes |
Debora · Ruta · Salomon · David |
Hillel · Šamaj · Rabbi Akiva · Juda knez |
Rav · Saadia Gaon · Rif · Raši · Tosafisti |
Maimonid · Nahmanides · Josef Karo |
Judovsko življenje |
Brit mila · Bar in Bat micva · Šiduh · Poroka |
Nida · Zeved habat · Pidjon Haben · Žalovanje |
Verske vloge |
Rabin · Rebe · Posek · Hazan |
Kohen · Mašgia · Gabai · Magid |
Mohel · Beth din · Roš ješiva |
Verske institucije |
Heder · Talmud · Ješiva · Sinagoga |
Mikvah · Gemach · Hevra Kadiša · Kolel |
Verski objekti |
Sveti tempelj / Šotor |
Sinagoga · Mikva · Suka |
Verski članki |
Talit · Tefilin · Kipa · Sefer Tora |
Cicit · Mezuza · Menora · Hanukia · Šofar |
Kitel · Gartel · Jad |
Verski objekti in obredi |
Šemá · Adon Olam · Amidah · Aleinu · Kol Nidre |
Musaf · Kadiš · Halel · Ma Tovu · Selihot |
Birkat HaMazon · Tefilat HaDereh · Šehehejanu |
Tahanun · Kabalat Šabat · Havdála |
Judovska oblačila |
Štreimel · Bekiše · Fedora · Jarmulke |
Šeitel · Tičel |
Judovstvo in ostale religije |
Krščanstvo · Islam · "Judeo-Krščanstvo" · Ostale |
Abrahamske religije · Judeo-Poganstvo · Pluralizem |
Sorodne teme |
Antisemitizem · Kritike |
Judofilija · Suženjstvo · Ješiva · Semitizem |
Začetniki Midraša so bili Farizeji v prvih stoletjih po Kristusu. Iskali so smisel besedil, v njih iskali razlago duha ter želeli besedila približati preprostim, neukim ljudem. Metoda je bila dopolnjena leta 80 v izraelski verski šoli Bet Midraš. V Sinagogi rabin po branju tedenskega odlomka verskega besedila tega obrazloži ter podkrepi s primerjavo iz vsakdanjega življenja. »Zato je midraš dvosmeren proces: navdihuje, a v istem obrazlaga« (Goldstein, str. 9).
Glavni zbornik midraške književnosti je Midraš Raba oziroma Veliki Midraš. V njem se tolmačita nauk Tore in pet zvitkov (Megilot). Najstarejši del zbirke je nastal v 5. stoletju in se skozi kasnejša stoletja dopolnjeval. Sedanjo obliko je dosegel okoli leta 1100.
»Talmud in Midram sta glasnejša kot sto rabinov iz najrazličenjših obdobij in krajev, zaradi česar ponujata odprt proces diskusij o vseh vprašanjih življenja in vere.« (Kuschel, str. 82). »Vse do današnjih dni, so rabini sila ponosni, če uspejo v Tori najti nekaj novega, kar ni opazil še nihče pred njim.« (Goldstein, str. 9-10).
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Midraš, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.