Marko Terseglav
Marko Terseglav, slovenski etnolog, literarni zgodovinar, * 8.
| Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
september">8. september 1947, Ljubljana.
| Marko Terseglav | |
|---|---|
| Rojstvo | 8. september 1947 (76 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | literarni zgodovinar, univerzitetni učitelj |
Življenje
V Ljubljani je maturiral, študiral slavistiko in primerjalno književnost ter leta 1972 diplomiral. Leta 1980 je magistriral z nalogo Prešeren in slovenska ljudska pesem ter leta 1993 doktoriral z nalogo Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. Po diplomi se je zaposlil v Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer dela še danes kot znanstveni sodelavec. Kot štipendist nemške vlade se je v zimskem semestru 1980/81 izpopolnjeval v folkloristiki in etnologiji na Humboldtovi univerzi v Berlinu, kamor se je v naslednjih letih vračal na specializacijo. Na krajših, enomesečnih izpopolnjevanjih iz folkloristike je bil še v Bratislavi (1976), v Brnu (1976) in v Zagrebu (1980). Tri leta je bil lektor slovenščine na univerzi v Osijeku, leta 1995 je postal docent, 2001 pa izredni profesor folkloristike na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Delo
Področje njegovega znanstvenega dela obsega štiri pomembnejše sklope: zgodovino folkloristične misli na Slovenskem, metodološko-teoretične probleme ljudske duhovne kulture, razmerje med ljudskim in umetnim pesništvom in medetični odnosi. K njegovim teoretičnim delom sodi knjižica Ljudsko pesništvo (1987). Objavil je Porabsko pesmarico (1989) in zbirko ljudskih erotičnih pesmi Klinček lesnikov (1981), s katero smo Slovenci dobili prvo zbirko ljudskih erotičnih oziroma kvantarskih pesmi.
Med več kot dvesto petdesetimi bibliografskimi enotami so 3 samostojne monografije, 5 strokovnih knjig in okrog 30 znanstvenih člankov, med katerimi so bili nekateri objavljeni v tujih strokovnih revijah (hrvaških, avstrijskih, nemških). Strokovne recenzije njegovih knjig in znanstvenih člankov so bile objavljene v domačih in tujih (Narodna umjetnost, Demos idr.) strokovnih revijah.
Je član izvršnega odbora za folkloristiko pri Mednarodnem slavističnem kongresu in član organizacije za ljudsko kulturo IOF (International Organisation of Folklore) s sedežem na Dunaju. Aktiven je v uredniškem odboru revije Narodna umjetnost, ki jo izdaja Inštitut za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu.
Med drugim je sourednik znanstvene izdaje Slovenske ljudske pesmi in nosilec inštitutskega raziskovalnega projekta Temeljne raziskave slovenske ljudske glasbe, pesmi in plesa. Trenutno je vodja projekta Slovenska ljudska duhovna kultura v procesu globalizacije in sodelavec pri projektu Raziskave nosilcev ljudskokulturnih pojavov. Je sodelavec in sourednik temeljne izdaje Slovenskih ljudskih pesmi, ki so do sedaj izšle pri Slovenski matici v petih knjigah.
30 let je v uredniškem odboru Glasnika SED in v letih 2001–2003 je bil tudi glavni urednik Knjižnice Glasnika SED. Leta 2005 je bil urednik revije Traditiones. V Slovenskem etnološkem društvu (SED) od leta 2006 predseduje Komisiji za Murkove nagrade, priznanja in listine. Leta 2018 je prejel Štrekljevo nagrado.
Izbrana bibliografija
- Monografije
- Način življenja Slovencev 20. stoletja. Ljubljana: SED, 1980. (COBISS)
- Klinček lesnikov. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981 (COBISS)
- Ljudsko pesništvo. Ljubljana: DZS, 1987. (Literarni leksikon)(COBISS)
- Porabska pesmarica. Budimpešta: Tankonyvkiado, 1989.(COBISS)
- Kronika župnije Ajdovec. Ajdovec: Župnijski urad, 1990 (COBISS)
- Uskoška pesem dediščina Bele krajine. Ljubljana: ZRS SAZU, 1996 (COBISS)
- Tristo narodnih in drugih priljubljenih petih pesmi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000.(COBISS)
- Tri prste pod popkom. Ljubljana: DZS, 2006 (COBISS)
- Izbor člankov
- Folkloristična terminologija, njena zgodovina in strokovna produktivnost. Traditiones, 21, 1992, 259-268(COBISS)
- Marija Cvetek, Naš oča so včas zapovedal. Traditiones, 22, 1993, 200-201(COBISS)
- Prešernovo delo za slovenske ljudske pesmi. Traditiones, 24, 1995, 109-124 (COBISS)
- Štrekeljev in Murkov pogled na ljudsko pesništvo. Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih prizadevanj, 1995, 38-44. (COBISS)
- Spremne besede
- Janez Bogataj, Mlinarji in žagarji v dolini, Dolenjski list, Novo mesto, 1982 (COBISS)
- Dušan Rešek, Strijc so strino, Pomurska založba, Murska Sobota, 1990 (COBISS)
- Marjan Dolgan in Miran Hladnik, Fuk je Kranjcem v kratek čas, Mihelač, Ljubljana, 1993 (COBISS)
- Slovenske ljudske pesmi, Založba Karantanija,1996 (COBISS)
- Rožana Koštial, Ljudske in šavrinske Istrte, Devin, Trst, 1996 (COBISS)
- Valens Vodušek, Etnomuzikološki članki in razprave, Založba ZRC, Ljubljana, 2003 (COBISS)
Zunanje povezave
Glej tudi
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Marko Terseglav, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.