Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Naziv je lahko pomenil tudi visokega vojaškega častnika, ki je bil neposredno podrejen vrhovnemu poveljniku vojske, se pravi cesarju. V grških virih se naslov imenuje strategos ali stratelates.
Položaj magistra militum je nastal v 4. stoletju, ko je cesar Konstantin Veliki razrešil pretorijanske prefekte (praefectus praetorio) njihovih vojaških dolžnosti. Na začetku sta nastala dva položaja: magister peditum (poveljnik pehote) in bolj prestižen magister equitum (poveljnik konjenice). Položaj magistra equitum je obstojal že od republikanskih časov in je pomenil drugega poveljujočega častnika za rimskim diktatorjem.
Konstantinovi nasledniki so ustanovili tudi položaje na teritorialni ravni in imenovali magistre peditum in magistre equitum za vsako pretorijansko prefekturo: per Gallias (za Galijo), per Italiam (za Italijo), per Illyricum (za Ilirik) in per Orientem (za Vzhod), kasneje tudi za Trakijo in občasno za Afriko.
Položaj poveljnika pehote in konjenice je včasih zasedala ena oseba, ki je imela naslov magister equitum et peditum ali magister utriusquae militiae (poveljnik obeh vojsk). Magistri utriusquae militiae so poveljevali lokalni operativni vojski (comitatenses), ki je bila nameščena na strateških točkah cesarstva. Sestavljena je bila večinoma iz konjenice in je delovala kot enota za hitro posredovanje. Drugi magistri so bili stalno na razpolago cesarju in so se imenovali in praesenti (prisotni pri cesarju). Od poznega 4. stoletja dalje so se regionalni vojaški poveljniki imenovali preprosto magister militum.
Vrhovnega poveljnika vojske z naslovom magister utriusquae militiae so včasih imenovali tudi v Zahodnem rimskem cesarstvu. Takšni poveljniki, med katerimi sta bila primer Flavij Stilihon in Ricimer, so imeli včasih moč, ki je presegala moč cesarjev in so bili de facto vladarji cesarstva.
Na Vzhodu sta bila na položaju magister militum praesentalis dva generala. Med vladanjem cesarja Justinijana I. so zaradi povečane ogroženosti in širitve cesarstva ustanovili tri nove položaje: magister militum per Armeniam za provinco Armenijo, ki je bila pred tem v pristojnosti magistra militum per Orientem, magister militum per Africam za ponovno osvojene afriške province (leta 534), ki je imel podrejenega magistra peditum, in magister militum Spaniae za Iberski polotok (okoli leta 562).
V 6. stoletju so notranje in zunanje krize v provincah pogosto zahtevale začasno združitev civilne in vojaške oblasti v rokah magistra militum. Takšna praksa se je prvič pojavila pri ustanovitvah eksarhatov Ravena in Kartagina leta 584 in se je zatem ustalila. Po izgubah vzhodnih provinc zaradi arabskih osvajanj v 640. letih so iz preživelih operativnih armad in njihovih poveljnikov ustanovili prva bizantinska vojaška okrožja – theme.
Naslov magister militum so včasih nosili tudi vrhovni vojaški poveljniki v srednjeveški Italiji, na primer v Papeških državah in Beneški republiki, katere dož se je imel za naslednika Ravenskega eksarhata.
Od 12. stoletja dalje se je naslov magister militum uporabljal za moža, ki je v imenu svojega političnega ali fevdalnega gospodarja organiziral oborožene sile. V Gesti Herewardi je prevajalec latinskega izvirnika v zgodnjo angleščino junaka večkrat naslovil z magister militum. Izgleda, da ga je pisec izvirnika, ki se je, žal, izgubil, imel za nekakšnega nadzornika oboroženih sil. Kasnejše rabe naslova so očitno temeljile na klasičnem konceptu.
V romanu F.S. Finžgarja Pod svobodnim soncem sta na več mestih omenjena kar dva magistra militum, ki sta službovala pod Justinijanom I..
Prvi je bil Hilbudij, ki je bil magister militum per Tracias. Po poreklu je bil najbrž Slovan in je verjeto padel v bitki okoli leta 533.
Drugi je bil Belizar, ki je bil magister militum per Orientem. Po poreklu je bil Ilir ali Tračan in se je proslavil v bojih s Sasanidi, Vandali v severni Afriki in Ostrogoti v Italiji.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Magister militum, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.