Maastrichtska Pogodba

februar">7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice.

Voditelji 12 držav so se v Maastrichtu na pogovorih zbrali že decembra 1991. Maastrichtska pogodba je:

• ustanovila Evropsko unijo na treh stebrih:
  • evropske skupnosti (Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost, Evropska skupnost za jedrsko energijo),
  • skupna zunanja in varnostna politika,
  • sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev.
• uvedla državljanstvo Evropske unije, ki ne nadomešča nacionalnega državljanstva, temveč ga dopolnjuje. Vsakdo, ki ima državljanstvo države članice, je hkrati državljan Unije.
• uvedla Gospodarsko in denarno unijo (GDU), oziroma evropsko monetarno unijo (EMU).
• uvedla evro.
• Evropski varuh človekovih pravic
• Odbor regij

Pogodba o Evropski uniji je bila kasneje spremenjena z Amsterdamsko pogodbo (1997) in Niško pogodbo (2003). Ob tem se prične Konvencija o prihodnosti Evropske unije. Neuspešnost Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki bi popolnoma spremenila Maastrichtsko pogodbo, pomeni korak nazaj, a sprejmejo Lizbonsko pogodbo, ki prečisti obe obstoječi pogodbi o Evropski uniji in jim doda Listino o temeljnih pravicah EU, ki po Niški pogodbi postane del prava EU.

Ob sklenitvi Pogodbe o Evropski uniji je le ta obsegala vse obstoječe evropske skupnosti. Po prenehanju veljave Evropske skupnosti za premog in jeklo leta 2002, so naslednje pogodbe spreminjale vzajemno sodelovanje skupnosti, a Evropska unija sama po sebi ni imela položaja pravne osebe, torej sama po sebi ni mogla prevzemati pravne odgovornosti. To ni več ovira po podpisu Lizbonske pogodbe.

Pogodba o Evropski uniji je vidno povečala pristojnosti Evropske unije v odnosu do članic. Je tudi podlaga za Schengenski sporazum.

• Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji (2009, PDF)