Leoš Janáček

Leoš Janáček, češki skladatelj, pedagog in etnomuzikolog, * 3.

julij">3. julij 1854, Hukvaldy (Hochwald), † 12. avgust 1928, Moravská Ostrava.

Leoš Janáček
Portret
Osnovni podatki
Rojstno imeLeo Eugen Janáček
Rojstvo3. julij 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[…]
Hukvaldy[d]
IzvorHukvaldy, Moravska, Avstrijsko cesarstvo
Smrt12. avgust 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[…] (74 let)
Ostrava, Moravská Ostrava[d]
Slogiklasika 20. stoletja
Poklicskladatelj, muzikolog, pedagog, dirigent, libretist, učitelj, folklorist, glasbeni kritik, glasbeni teoretik, redaktor, zborovodja
Glasbilaorgle
vokal

Janáček velja poleg Bedřicha Smetane in Antonína Dvořáka za največjega češkega skladatelja.

Življenje in delo

Bil je sin šolskega učitelja, kot deček je pel v samostanskem zboru v Brnu. Kasneje je študiral glasbo v Pragi in se preživljal kot učitelj glasbe. Bil je tudi zborovodja številnim amaterskim zborom. Leta 1881 se je vrnil v Brno in ustanovil orglarsko šolo, ki je kasneje postala Brnski glasbeni konservatorij. Večino življenja je preživel v tem kraju kot glasbeni pedagog, deloval pa je tudi kot etnomuzikolog.

Kmalu se je spoprijateljil s skladateljem Antonínom Dvořákom in pričel komponirati v relativno tradicionalnem romantičnem slogu. Po operi Šárka (1881) se je njegov izraz počasi začel spreminjati. Raziskoval je moravseke in slovaške ljudske pesmi. Posebno natančno se je ukvarjal z reprodukcijo ritma in barve zvoka pogovornega češkega jezika, kar mu je služilo kot pomoč pri ustvarjanju izrazitih vokalnih melodij v operi Jenůfa (1904).

Ustvaril je devet oper. Od teh so najbolj uspele Jenůfa (1904), ki mu je prinesla mednarodno slavo, Katja Kabanova (1921), Lisička Zvitorepka (1923) in nedokončana Zapiski iz mrtvega doma po delu Dostojevskega. Njegovo najbolj znano zborovsko delo je Glagolska maša (1928), mnogokrat pa izvajajo tudi Sinfonietto za simfonični orkester. Kot skladatelja vokalnih del in muzikologa ga je prevzela melodija jezika. Zapustil je več tisoč ritmično-melodičnih vzorcev ljudskega govora – najraje jih je zapisoval na tržnici v Brnu (na lističih je navadno zapisal tudi ime govorca, npr. »branjevka Kata, branjevka Mara ...«). Vse življenje je bil narodno zaveden, leta 1896 pa se je na potovanju v Rusijo navzel tudi panslovanskih idej, pod tem vplivom je nastala tudi simfonična rapsodija Taras Buljba.

Sklici

  • 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  • SNAC — 2010.
  • The Fine Art Archive — 2003.
  • 5,0 5,1 Česká divadelní encyklopedie
  • 6,0 6,1 REGO
  • 7,0 7,1 Яначек Леош // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  • Glej tudi

    Tags:

    12. avgust185419283. julijEtnomuzikologOstravaPedagogSkladateljČehi

    🔥 Trending searches on Wiki Slovenščina:

    Nova GoricaJehovove pričePrestopno letoTenerifeSlovensko domobranstvoMünchenGoogle ZemljevidiJetraKolosejJajce (mesto)Vojaško letališče ŽeljavaDanskaEnotna matična številka občanaKoncentracijsko taborišče JasenovacDruga svetovna vojnaSlovenski tolarJulijske AlpeŠrilankaKaja KajzerGibraltarAleksandra BalmazovićSpužveRusijaSeznam nemških igralcevMarija AntoanetaSeznam držav članic Evropske unijeAntonov An-124 RuslanSeznam slovenskih slikarjevSrakaSeznam praznikov z oznako Svetovni danAvstralijaNekropola v GiziSeznam italijanskih matematikovWikipedija24URPrazgodovinaTelegrafSeznam španskih pisateljevBelgijaMetoda Dodič FikfakToše ProeskiValičDonavaRadiotelevizija SlovenijaIvan CankarKlopni meningoencefalitisToskanaEifflov stolpSeznam francoskih matematikovRimaDelo (fizika)TajgaMagnezijSeznam slovenskih zgodovinarjevZagrebBrindisiŽurnal24LondonHagija SofijaRimska mitologijaGoogleDržavni zbor Republike SlovenijeSeznam godovnih imenPevski glasMilorad DodikNavadni močeradIndeksGeografija SlovenijeSeviljaTundraSeznam slovenskih nogometašev24ur.comSeznam držav po prebivalstvuMojca PartljičFacebookTone PartljičPtuj🡆 More