Ernst Zermelo

julij">27. julij 1871, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 21. maj 1953, Freiburg im Breisgau, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Ernst Zermelo
Rojstvo	27. julij 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[…] Berlin
Smrt	21. maj 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[…] (81 let) Freiburg im Breisgau
Narodnost	nemška
Področja	matematika
Ustanove	Univerza v Zürichu
Alma mater	Univerza v Berlinu
Mentor doktorske disertacije	Lazarus Immanuel Fuchs Hermann Amandus Schwarz
Doktorski študenti	Waldemar Alexandrow Pessach Hebroni Stefan Straszewicz
Poznan po	Zermelo-Fraenklova teorija množic

Zermelovo delo je imelo velik vpliv na temelje matematike in zaradi tega na filozofijo. Znan je po svojem dokazu izreka o dobri urejenosti in svoji aksiomatizaciji teorije množic.

Leta 1889 je končal berlinsko Luisenstädtisches Gymnasium. Nato je študiral matematiko, fiziko in filozofijo na univerzah v Berlinu, Halleju in Freiburgu. Doktoriral je leta 1894 na Univerzi v Berlinu s področja variacijskega računa (Untersuchungen zur Variationsrechnung). Ostal je na Univerzi v Berlinu, kjer je postal Planckov asistent. Pod njegovim vodstvom je začel raziskovati v hidrodinamiki. Leta 1897 je odšel v Göttingen, tedaj vodilno središče matematičnega raziskovanja na svetu, kjer je leta 1899 končal svojo habilitacijsko dizertacijo.

V letu 1910 je zapustil Göttingen, ker so ga imenovali za predstojnika katedre za metematiko na Univerzi v Zürichu. Tu je ostal do leta 1914. Leta 1926 so ga imenovali za častnega profesorja v Freiburgu im Breisgau. Leta 1935 je s tega mesta odstopil, ker se ni strinjal s Hitlerjevim režimom. Na koncu 2. svetovne vojne je na lastno željo spet sprejel častno profesuro v Freiburgu.

Zermelo je temeljito sistematiziral teorijo neskončnih množic s pomočjo sistema aksiomov, ki jo je pozneje še prilagodil Fraenkel, in se sedaj imenuje Zermelo-Fraenklova teorija množic. Leta 1908 je Zermelo objavil članek, v katerem je predstavil svoj sistem aksiomov za takšno teorijo. Po njem se imenuje Zermelov aksiom, ki je enakovreden Kuratowski-Zornovi lemi: Naj bo ${\displaystyle M\,}$  poljubna družina nepraznih množic. Obstaja vsaj ena funkcija ${\displaystyle f\,}$  z definicijskim območjem ${\displaystyle M\,}$ , tako da je funkcijska vrednost ${\displaystyle f(A)\,}$  element množice ${\displaystyle A\,}$  za vsako množico ${\displaystyle A\,}$  iz družine ${\displaystyle M\,}$ . Da ga ne moremo dokazati, je dokazal Cohen.