Srčno-Žilna Bolezen

Srčno-žilne bolezni ali bolezni srca in žilja (kardiovaskularne bolezni) so bolezni, ki prizadenejo srce in/ali krvne žile.

Med najpogostejšimi so povišan krvni tlak, koronarna obolenja, srčna kap, bolezen srčnih zaklopk, revmatične bolezni srca ... So glavni vzrok bolezni in prezgodnje smrti v Evropski uniji in so nasploh razširjene po vsem razvitem svetu.

Srčno-žilna bolezen
Srčno-Žilna Bolezen
Mikroskopski posnetek srčnega tkiva, ki kaže fibrozo (rumeno) in amiloidozo (rjavo)
Specialnostkardiologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10I51.6
MKB-9429.2
DiseasesDB28808
MeSHD002318

Mehanizmi, ki privedejo do določene srčno-žilne bolezni, se razlikujejo. Koronarno srčno bolezen, srčno kap in periferno arterijsko bolezen povzroči ateroskleroza, do katere pa lahko pride med drugim zaradi povišanega krvnega tlaka, kajenja, sladkorne bolezni, pomanjkanja telesne dejavnosti, debelosti, povišanega holesterola v krvi, nepravilne prehrane in prekomernega uživanja alkohola. Povišan krvni tlak je vzrok 13 % smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, kajenje 9 %, sladkorna bolezen 6 %, pomanjkanje telesne dejavnosti 6 % in debelost 5 %. Revmatična srčna bolezen lahko nastane zaradi nezdravljene streptokokne okužbe žrela.

Ocenjujejo, da bi bilo možno 90 % vseh primerov bolezni srca in žilja preprečiti. Pri preprečevanju ateroskleroze so pomembni zdrava prehrana, telesna dejavnost, izogibanje kajenju in pitju alkohola, ter zdravljenje bolezni, ki predstavljajo dejavnik tveganja (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, hiperholesterolemija). Ustrezno antibiotično zdravljenje streptokokne okužbe žrela zmanjša tveganje za pojav revmatične srčne bolezni. Korist uporabe aspirina pri sicer zdravih posameznikih ni jasno dokazana.

Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrtnosti v svetu ter tudi v Sloveniji. Leta 2013 so povzročile 17,3 milijona smrti (31,5 %), v letu 1990 pa 12,3 milijona (25,8 %).

Koronarna srčna bolezen povzroči 80 % vseh smrti zaradi srčno-žilnih zapletov pri moških in 75 % pri ženskah. Večina srčno-žilnih bolezni se pojavlja pri odraslih ljudeh. V Združenih državah Amerike ima 11 % ljudi, starih med 20 in 40 let, katero od srčno-žilnih bolezni, v skupini med 60 in 80 let starosti je ta delež 71-odstoten, pri starejših od 80 let pa kar 85-odstoten. Povprečna starost bolnika, ki umre zaradi srčno-žilnega dogodka, je v razviten svetu okoli 80 let, v svetu v razvoju pa okoli 68 let. Glede na starost se srčno-žilne bolezni pri moških pojavijo povprečno okoli 10 let prej kot pri ženskah.

Razvrstitev

Srčno-Žilna Bolezen 
Nezmožnosti prilagojena leta življenja za vnetne bolezni srca na 100.000 prebivalcev za leto 2004.
  manj kot 70
  70–140
  140–210
  210–280
  280–350
  350–420
  420–490
  490–560
  560–630
  630–700
  700–770
  več kot 770

Obstaja več srčno-žilnih bolezni, ki prizadenejo krvne žile; gre za t. i. žilne bolezni oziroma bolezni žilja:

Več srčno-žilnih bolezni prizadene srce (srčne bolezni oziroma bolezni srca):

  • kardiomiopatija – primarna bolezen srčne mišice
  • hipertenzivna srčna bolezen – bolezen srca, ki je posledica povišanega krvnega tlaka (hipertenzije)
  • srčno popuščanje – oslabelost srca, pri čemer srce ni zmožno več tkiv dovoljno oskrbovati s krvjo
  • pljučno srce – srce s hipertrofičnim desnim prekatom, ki nastane zaradi bolezni pljuč ali njihovih arterij
  • srčna aritmija – motnja srčnega ritma
  • vnetne bolezni srca
    • endokarditis – vnetje notrnje plasti srčne stene, endokardija; najpogosteje so prizadete srčne zaklopke
    • vnetna kardiomegalija
    • miokarditis – vnetje srčne mišice (miokarda)
  • bolezen srčnih zaklopk
  • prirojena bolezen srca – prirojene nepravilnosti določenih srčnih struktur
  • revmatična bolezen srca – poškodba srčne mišice in zaklopk zaradi revmatične vročine, ki jo povzroča okužba s Streptococcus pyogenes skupine A

Sklici

Nadaljnje branje

  • Robert Berkow, Veliki zdravstveni priročnik za domačo rabo, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001
  • Jože Plešej, Slikovni slovar človeškega telesa, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993
  • Peter Strušek, Biologija človek, DZS, Ljubljana, 2001
  • Berta Korošak, Biologija človeka, Mohorjeva založba, Ljubljana, 2001

Tags:

BolezenEvropska unijaKrvna žilaPovišan krvni tlakSmrtSrceSrčna kap

🔥 Trending searches on Wiki Slovenščina:

Seznam avtomobilskih znamkVrhnikaEvolucija človekaKitajskaMurniKobrankaBahamiBinkoštiOklahoma City, OklahomaEta AkvaridiNavadna ivanjščicaKolosejSeznam rek v FrancijiMošejaDržavni zbor Republike SlovenijeFC BarcelonaRegistrske tablice SlovenijeKrištof KolumbKresManca KoširSeznam zvezd v OrionuMeteorski rojBob MarleyNovo mestoRepublika SrbskaSeznam slovenskih pesnikovHelena BlagneLudvik XV. FrancoskiAntigonaOpicaItalijanske deželeBakerNBAPrimož RogličCastel del MontePerzijaSestre (skupina)France PrešerenLatvijaShizofrenijaTeletekstDruga svetovna vojna na SlovenskemRegistrske tablice HrvaškeGlavne svetovne religijeSeznam francoskih pisateljevBeogradJadransko morjeKrokarNova GoricaSeznam predsednikov Združenih držav AmerikeRealizem v književnostiNavadna marjeticaLepa VidaVietnamSmrt in pogreb Josipa Broza - TitaJovanka BrozTone ČokanJeseniceKranjski deželni dvorecHonšuGiuseppe VerdiInfekcijska mononukleozaMotovunr3y6qLignjiKralj OjdipJosip JurčičJugoslovanska ljudska armadaKapitalizemLuka ModrićVisoške piramideEmonaFižolLjubljanaKrkFreddie MercuryGoogle🡆 More