Sveti Anzelm: Benediktinski menih, filozof in prelat

april">21. april 1109, Canterbury, Anglija.

Anzelm iz Canterburyja
Rojstvo	cca. 1033 Aosta
Smrt	21. april 1109 ali 28. april 1109 Canterbury
Državljanstvo	Francija
Poklic	filozof, teolog, rimskokatoliški duhovnik, nadškof, pisatelj
Obdobje	Srednjeveška filozofija
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	zgodnja sholastika
Glavna zanimanja	Metafizika, dialektika (in teologija)
Pomembne ideje	Ontološki dokaz za obstoj Boga, vzajemnost vere un razuma
Vplivi Platon, Aristotel, Avguštin, Boetij, Gregor Veliki, Bernegar iz Toursa, Lanfranc
Vplival na Gaunilo, Abelard, Bonaventura, Akvinski, Descartes, Leibniz, Kant, Hegel, Plantinga
Nasprotoval Roscelin, Gaunilo

Nasilna vzgoja njegovega očeta, lombardskega plemiča, je precej vplivala na Anzelmovo odločitev za duhovniški poklic. Po smrti matere leta 1059 se je odpravil v Normandijo v benediktinski samostan v Becu, ki ga je vodil njegov sorojak Lanfranc. Anzelm je tudi v nadaljevanju sledil Lanfrancovi karierni poti od priorja samostana Bec do Canterburyjskega nadškofa v Angliji. Pokopan je v canterburyjski stolnici.

Anzelm velja za utemeljitelja sholastike. Za razliko od intelektualcev iz zgodnjega srednjega veka, ki so bili pretežno enciklopedični kompilatorji ali mistiki , je Anzelm pod vplivom Berengarja iz Toursa prevzel racionalno dialektiko za orodje pri obravnavi temeljnih verskih resnic, med katerimi zavzema najopaznejšo mesto resnica o bivanju Boga.

V Proslogionu, njegovem filozofsko najpomembnejšem delu, poskusi po racionalni poti dokazati bivanje Boga s tem, da si zamisli bitje, od katerega se ne more zamisliti ničesar večjega/popolnejšega od tega bitja samega. Misel o najeminentnejšem bitju, od katerega si ni mogoče zamisliti ničesar bolj eminentnega, je pogojena z obstojem tega bitja v realnosti in ne zgolj umišljeno v idejah, kakor se je na začetku argumenta izrazil Anselm.