Nusiwo wofɔ le
Axa si ŋkɔ enye "Lã" le wiki sia dzi
Lã Lã Aziaku, Vincent Erskine. 2016. A Linguistic Analysis of Ewe Animal Names among the Ewe of Ghana. Köln: Rüdiger Köppe Verlag. ISBN 978-3-89645-474-4... |
sesẽtɔwo dometɔ ɖeka. Enye lã ɖuʋulɛ̃ . Tso keke gbaɖegbe ke la, woda ŋkɔ ɖe edzi be enye lãwo ƒe fia. Ŋkɔ sia dzee vavã elabena enye lã dziŋɔ wɔdã aɖe si ɖu... |
lã bubuwo abe kesewo yome ene. Wo nye xe siwo ateŋu adzo ŋutɔ. Wo dometɔ aɖe wo ateŋu anɔ agbe tsi manomanoe ne tsi le vevem. Ami me bɔ ɖe tsaxe lã me... |
Lo nye lã aɖe si nɔa tɔme kple gota siãa. This article is a stub, an article which needs to be enlarged. You can help Wikipedia by expanding it.... |
Atiglinyi nye lã lolotɔ wu le anyigba dzi. Geɖewo nɔna avetsuwo me. This article is a stub, an article which needs to be enlarged. You can help Wiki Eʋegbe... |
Gbɔ̃ nyé aƒemelãwo dometɔ ɖeka si wonyi na le aƒeme kple agbleme siãa. Enye lã si zɔ na le afɔ ene dzi. This article is a stub, an article which needs to... |
Nukpui alo ( Latin ŋkɔ: Thryonomys swinderianus) enye gbeme lã si bɔ le Afrika. Nukpuiwo lɔ̃na tsi gbɔ nɔnɔ. Wotsana le agblewo me hã. Tsitsiawo ƒe didime... |
lɔ̃na kɔɖiɖi kple amewo hã. Ame geɖewo xɔ se bena avuwo ƒe susuwo de ŋgɔ wu lã bubuwo tɔ. Avu si Iŋglisiawo yɔna be Border Collies la, teŋu srɔ̃na sewo tso... |
boŋ. Kakaɖedzitɔe la, lã ɖulawo medaa ami gbeɖe o (bu amegãxiwo, akpɔkplɔwo, xevi siwo ɖua nu, akpɔkplɔwo, kple bubuawo ŋu kpɔ). Lã siwo ɖua gbewo metsina... |
ko eku Edze Bafa aɖe li nekpɔ nu ɖu hafi wotsia tre Kotoku Tɔsisi aɖe li lã kukuwo sɔŋ koe le eme Dettsi Wole fufu tom avu le ɣe ɖum Eno Kuviatɔ kpla... |
Meyina kple anyigba lɔ̃lɔ̃ o Ta bɔbɔ kple amelɔame Nyui didi na amesiame Kple lã dodo ame ɖokui Na xɔ̃lɔ̃ viviwo ƒe nyonyo ko Woawo mee tomefafa Kple ŋgɔyiyi... |