Iskalni zadetki za »Vretenčarji« - Wikipedija, prosta enciklopedija
V Wikipedija obstaja stran »Vretenčarji«. Oglejte si tudi druge zadetke iskanja.
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev. Hrbtna struna - horda (zgrajena iz turgescentnih celic) je pri njih... |
Cephalochordata (brezglavci) so črvom podobne škrgoustke. V poddeblu Vertebrata (vretenčarji) so razredi Myxini (glenavice), Conodonta, Hyperoartia (piškurji), Cephalaspidomorphi... |
imata hrbtno struno, a ta še ni oblikovana v pravo hrbtenico. Ker sodijo vretenčarji med strunarje, so nevretenčarji nenaravna (parafiletska) skupina, v sodobni... |
Petromyzontidae) so družina rib iz nadreda brezčeljustnic. Med vsemi vretenčarji imajo piškurji največje število kromosomov (164-174). Imajo prisesek... |
mahovnjaki, iglokožci strunarji - njihov osnovni oporni organ je hrbtna struna oz. korda, bolj razviti imajo hrbtenico, npr. brezglavci, vretenčarji... |
rastline, členonožci (npr. socialne žuželke, listne uši, ščipalci) in vretenčarji (npr. plazilci in ribe, zelo redko pa tudi ptiči). Pri sesalcih ni dokumentiranega... |
Craniata je nerangirana skupina strunarjev, v katero spadajo vretenčarji (poddeblo Vertebrata) in glenavice (Myxini), ki jih nekateri tudi uvrščajo med... |
Ribe (kategorija Vretenčarji) Ribe rosalke so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je... |
dosežejo do 7 let, manjši pa do 3 leta. Hranijo se predvsem z majhnimi vretenčarji, ki bi lahko škodovali veternicam, drugače pa so vsejedci. Živijo v manjših... |
Sesalci (kategorija Vretenčarji) čeljustnica se pripenja neposredno na lobanjo, medtem ko imajo drugi vretenčarji vmes še najmanj eno kost. Za sesalce je značilno tudi specializirano... |
občutljiv na toploto in kači omogoča zaznavanje položaja plena. Hrani se z vretenčarji, kot so manjši sesalci. Navadni udav je nestrupena kača. Wikimedijina... |
zunanjosti pojavi tveganje za pregrevanje ali dehidracijo. Estivirajo tako vretenčarji kot nevretenčarji. Podobno kot pri hibernaciji se med estivacijo zniža... |
ličinke, stonoge, ipd Megabioti so večje žuželke, korenine, deževniki, vretenčarji,ipd Vsi makrobioti in megabioti so pomembni za mešanje tal in ustvarjanje... |
skeleti iste velikosti, zato imajo številne večje živali, denimo vsi vretenčarji, notranje skelete. Primere zunanjih skeletov najdemo pri členonožcih... |
zato slepe pege običajno ne zaznamo. Čeprav imajo to slepo pego vsi vretenčarji, je oči glavonožcev, ki so jim podobne le površinsko, nimajo. Pri njih... |
oglašanje. V odnosu do plenilcev z visoko razvitim živčevjem, kot so vretenčarji, je korist aposematizma običajno posredna. Naiven mladič plenilca se... |
plazilci 1958 Zoologija (učbenik za srednje šole) 1959 Človek in ocean 1961 Vretenčarji 1961 Skrivnostna bitja globokega morja 1962 Cousteau: Delfini (prevod)... |
pavjega žerjava so trave, semena žuželke in drugi nevretenčarji ter mali vretenčarji. Pogosto se prehranjujejo na gorskih območjih v bližini čred, kjer se... |
velikega skovika so velike žuželke (kobilice, hrošči, vešče,...) in manjši vretenčarji (miši, žabe, kuščarji,...) ter nevretenčarji (deževniki,..). Veliki skovik... |
nivalis«. European Environment Agency. 2007. Peter Trontelj (2005). Vretenčarji Slovenije, gradivo za vaje iz zoologije strunarjev. Študentska založba... |