Zločin in kazen (rusko Преступление и наказание) je psihološki roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki obravnava predvsem subjektivna razmišljanja glavnega junaka Raskolnikova o življenju, zlasti pa upravičenost zločina.
Avtor | Fjodor M. Dostojevski |
---|---|
Naslov izvirnika | Преступление и наказание |
Prevajalec | Vladimir Levstik in Marjan Poljanec |
Država | Rusija |
Jezik | ruščina |
Žanr | psihološki roman |
Založnik | Ruski vestnik (Русский вестник) |
Datum izida | 1866 |
Vrsta medija | tisk (trda in mehka vezava) |
ISBN | 86-11-16453-9 |
OCLC | 608631765 |
COBISS | 548609 |
UDK | 882-311.2 |
Ta je prvi v nizu romanov, v katerih se Dostojevski loteva večnih vprašanj o bogu, ljubezni, morali, zlu, trpljenju, odrešenju in človekovi svobodi. Osrednja tema je nemotiviran umor, toda slog Dostojevskega zgodbo pretvori v napeto detektivsko pripoved. Kljub temu da je zgodba zelo navezana na Sankt-Peterburg v 60. letih 19. stoletja, so vprašanja, ki jih postavlja, aktualna v vseh časih.
Roman Zločin in kazen je izšel v 12 številkah leta 1866 v časopisu Ruski vestnik. Skupaj s Tolstojevim romanom Vojna in mir je to najbolj znan ruski roman v svetu.
Roman je v slovenščino prevedel Vladimir Levstik leta 1908. Avtor najnovejšega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, 2005.
Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj, in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. Tak zločin je upravičen, če je v prid celotni družbi. Raskolnikov na podlagi te teorije zagreši umor oderuške starke Aljone Ivanovne, v afektu pa ubije tudi njeno sestro Lizaveto, ki ga preseneti na kraju zločina. Z umorom si hoče dokazati, da spada med tiste posameznike, ki lahko spreminjajo svet. Za vzor si vzame Napoleona. Umor se mu sicer posreči, vendar ga pozneje začne prevzemati občutek krivde. Izpove se prostitutki Sonji Marmeladovi, v katero se tudi zaljubi. Po nekaj pogovorih z njo se odloči, da zločin prizna policiji. Kaznujejo ga s prisilnim delom v Sibiriji, kar pa za Raskolnikova ni najhuje; najhujše je spoznanje, da je tudi on nič več kakor uš. Roman se na nek način vseeno srečno konča, saj Sonja Raskolnikovu sledi v Sibirijo. Tam dolgo ostane zakrknjen in zamorjen, a se nekega jutra ob reki prebudi in odloči zaživeti novo življenje s Sonjo potem, ko bo prestal kazen.
Roman sloni na idejni podlagi Dostojevskega o posameznikih, ki so dovolj notranje močni, imajo dobro razvit čut za moralo in lahko oblikujejo svet po svoje; postanejo nekakšni bogovi, ki odločajo o svetu. Znana je izjava Dostojevskega, da bi bilo vse dovoljeno, če ne bi bilo boga. Pozneje je to teorijo zagovarjal tudi Friedrich Wilhelm Nietzsche, napačno pa so jo interpretirali in izrabili tudi nacisti.
V vseh delih Dostojevskega je prisoten eksistencializem. Vedno pa se rešitev nagiba k veri in priznanju boga.
V romanu nastopa veliko oseb, ki zelo natančno prikazujejo tedanje rusko prebivalstvo. Imena imajo tudi simbolni pomen. Spodaj je orisanih nekaj glavnih oseb:
Simbolni pomen imen:
Simbolna pa so še nekatera števila, predmeti (Lizavetina Sveto pismo in križ) in Peterburg, ki je alegorija za Raskolnikovo duševno stanje (zmedeno, revno, bolno, zatohlo itd.).
Roman je bil v šolskem letu 2005/2006 predviden za splošno maturo.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Zločin in kazen, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.