biologija

Navadna čigra je morska ptica iz družine galebov, ki gnezdi v zmernih in subarktičnih predelih Evrope, Azije in Severne Amerike, jeseni pa kot izrazita selivka zapusti gnezditveno območje ter prezimi v priobalnih tropskih in subtropskih območjih, predvsem na južni polobli. Operjenost v gnezditveni sezoni je svetlo siva po zgornjem delu telesa in bela ali zelo svetlo siva po spodnjem, prepoznavna pa je predvsem po črnem vrhu glave, oranžno-rdečih nogah in dolgem, ozkem kljunu, ki je lahko rdečkast s črno konico ali povsem črn (odvisno od podvrste). Zamenjati jo je možno z nekaj zelo podobnimi vrstami čiger, zlasti s polarno čigro, od katerih se loči po posameznih znakih v operjenosti, barvi nog in kljuna ter oglašanju.

Podobno kot sorodniki se prehranjuje pretežno z ribami, ki jih lovi s strmoglavim potapljanjem v morju ali sladkovodnih telesih, na nekaterih območjih pa predstavljajo pomemben del prehrane tudi mehkužci, raki in drugi nevretenčarji. Pri gnezditvi je manj zahtevna od sorodnikov, ustreza ji vsaka ravna, redko poraščena ali gola površina blizu vode, kot so plaže in nizki otoki, pa tudi umetni splavi. Gnezdo je lahko preprosta kotanja v pesku ali produ, običajno pa naredijo obrobo iz raznih naplavin. Samica izleže do tri jajca, ki so varovalno obarvana, da jih plenilci težje opazijo na odprtem. Valita oba partnerja; inkubacija traja 21–22 dni, če kolonijo zmotijo vsiljivci pa tudi dlje. Mladiči ob izvalitvi so puhasti, osamosvojijo se po 22–28 dneh.

Jajca in mladiči so ranljivi pred plenilci, kot so podgane, minki in večji ptiči – galebi, sove, čaplje ipd. Navadna čigra ima sicer veliko populacijo in je zaradi velike razširjenosti opredeljena kot najmanj ogrožena vrsta po kriterijih Svetovne zveze za varstvo narave, pri čemer pa opažajo velik upad številčnosti v različnih delih sveta. Kljub mednarodni zaščiti jo ogroža izguba habitata, onesnaženost in motnje med gnezditvijo.

Vsi izbrani članki s področja biologije

• ... naj bi Španija dobila ime po pečinarjih (na sliki), ki tam sploh ne živijo;
• ... so »cvetovi« navadnega tevja v resnici socvetja;
• ... je soteska Chiffa v Telskem Atlasu ena redkih preostalih lokalitet, kjer živijo berberski makaki;
• ... je bil šetlandski ovčar vzrejen za uspevanje v težkih in skromnih razmerah njegovih domačih otokov;
• ... lahko male hruševe bolšice v ugodnih razmerah razvijejo tudi do šest rodov letno;
• ... sta tako ruska kot ukrajinska stran uporabili rakuna iz Hersona kot simbol vojne;

Dopolnjevanje & urejanje

• Nujni članki: hominidi
• Želeni članki: morska žival, rastlinska čistilna naprava, bazidiomicete, ...
• Kratki članki: razmnoževanje, heterotrof, endoplazemski retikulum, organizem, adenin, ...
• Neurejeni članki (biološki): gomoljika, listopadni deževni gozd, molekularna biologija, volk, velociraptor, ...
• Ostalo: prevesti do konca {{Kostno-mišična anatomija človeka}}

Glasovanje

• Predlogi za izbrani članek: trenutno ni predlogov
• Predlogi za izbrane slike: jelševa slinarica

Biološki projekti

• ustvarjanje člankov o vseh Nobelovih nagrajencih za fiziologijo ali medicino
• sodelovanje pri biološkem delu WikiProjekta »1000 nujnih«
• nove člane išče WikiProjekt Taksonomija

Samec temnega modrača počiva na obrežnem rastlinju pri ribnikih Opekarna blizu Vrhnike.

Avtor: Yerpo

Kategorizirana vsebina

Biologija
Biologi · Biološka literatura · Nagrade v biologiji · Biološke organizacije · Področja biologije · Biološki procesi · Biološki sistemi · Zgodovina biologije · Znanstvena klasifikacija

Pomembnejše biološke teme