Gonobitz Parna Lokomotiva Št. 3

3 velja za najstarejšo ohranjeno ozkotirno parno lokomotivo v Sloveniji, zgrajena je bila leta 1892 v tovarni Krauss & Co v Linzu, namensko za ozkotirne lokalne proge Štajerskih deželnih železnic (STmLB), konkretno za progo Poljčane - Slovenske Konjice – Zreče.

parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)
parna lokomotiva št. 3 v Železniškem muzeju v Ljubljani
Tip	Parna lokomotiva
Proizvajalec	Krauss & Co Linz
Model	SKGLB 1 (Meran), SKGLB 2 (Stainz) SKGLB 3 StLB 3 (Gonobitz/Konjice), SKGLB 4 StLB 4 (Heiligengeist/Sv. Duh)
Proizvodnja	1892
Širina tira	760 mm (ozkotirna)
Prenos moči	Parni pogon

Parna lokomotiva št. 3 je bila zgrajena leta 1892 v Linzu pod tovarniško številko 2775, ta je razvidna tudi na fotografiji, Božo Rustja napačno navaja številko 2774. Lokomotive tega tipa so bile zgrajene le štiri, od njih sta danes ohranjeni samo dve.

Parna lokomotiva št. 3, s kasnejšo začasno oznako SHS K3 (Konjice), je vozila po ozkotirni železniški progi Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče od odprtja proge leta 1892 do okoli leta 1930, ko so jo izločili iz prometa in jo zaradi zastarelosti in neuporabnega kotla prodali kot staro železo Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Tam so jo leta 1935 obnovili, zmanjšali premer koles na 610 mm in ji vgradili nov kotel, ter z njo premikali vagone do leta 1968. Leto pozneje jo je železnica pridobila z zamenjavo starega železa in poslala v takratne delavnice PPVS v Novi Gorici, kjer so jo v letih 1973-1974 popravili in jo delno restavrirali. Na dan železničarjev leta 1974 so jo postavili kot tehnični spomenik na ljubljansko železniško postajo. V letih 1980-1981 so jo v Šiški ponovno pregledali in konzervirali, ter jo znova postavili na ljubljanski peron, kot prvo slovensko ozkotirno lokomotivo , sedaj pa se nahaja v Železniškem muzeju v Ljubljani. Lokomotiva ni ohranjena v popolnoma izvirni obliki, ker so jo v železarni na Jesenicah rekonstruirali v skladu s svojimi potrebami.

Lokomotivi št. 3 Gonobitz (Konjice) in št. 4 Heiligengeist (Sv. Duh - Loče), sta bili dodeljeni na progo Poljčane - Slovenske Konjice. Lokomotivo št. 4 so leta 1918 vrnili v Avstrijo in je tam vozila na progi Kapfenberg - Au - Seewiesen.