Letalnica Bratov Gorišek

Letalnica bratov Gorišek
Letalnica bratov Gorišek
Odprta	6. marec 1969 (preizkus); 21. marec 1969 (uradno)
Velikost
K–točka	200 metrov
Rekord	252 metrov; Rjoju Kobajaši; (24. marec 2019)
Vrhunski dogodki
Svetovna prvenstva	1972, 1979, 1985, 1994,; 2004, 2010, 2020
Svetovni pokal	1987, 1994, 1997, 1999,; 2000, 2001, 2002, 2003,; 2005, 2006, 2007, 2008,; 2009, 2011, 2012, 2013,; 2015, 2016, 2017, 2018,; 2019, 2021, 2022

Skonstruirana je bila po načrtih bratov Vlada in Janeza Goriška in po njima poimenovana. Na tej letalnici je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov, kar je največ v zgodovini in še 14 neveljavnih rekordnih dolžin s padcem ali dotikom.

6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec Miro Oman imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta 1972 je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini. Ko je Matti Nykänen na SP v poletih 1985 poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini smučarskih skokov poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo Andreas Goldbergerju, ki je 17. marca 1994 na prostem treningu pred SP v poletih, ta je štel hkrati za svetovni pokal, poletel 202 metra, a pri tem podrsal z rokami. Samo nekaj minut kasneje je finski skakalec Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 19 krat finale svetovnega pokala.

Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde. Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali.

Leta 1985, je Planica dosegla rekord prizorišča, tako po enodnevnem obisku, ko se je zbralo kar 80.000 gledalcev, kot po skupnem številu, ko se je v treh dneh zbralo skoraj 150.000 obiskovalcev.

Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši zip-line na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).

Zgodovina

1969–1972: Otvoritev in prvo svetovno prvenstvo

Velikanka bratov Gorišek, kot se je izvirno imenovala, je bila načrtovana kot naslednica Bloudkove velikanke, skonstruirala pa sta jo brata Vlado in Janez Gorišek. Kot naslednik Stanka Bloudka je takrat Stano Pelan, vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran.

Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v Libiji in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik Vlado Gorišek je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča čez 42 stopinj, dolžina naleta 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov. Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov.

6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. To čast je imel Miro Oman, ki je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Velikanko bratov Gorišek so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. Mednarodni teden smuških poletov. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je Jiří Raška. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete. Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, Manfred Wolf je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972, ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. Walter Steiner je postal prvi svetovni prvak. Kalkulacijska točka je bila takrat pri 165 metrih.

1974–1979: Steiner, Norčič in svetovno prvenstvo

Leta 1974 je bil v Planici že drugič organiziran KOP mednarodni teden poletov, ponovno pa je slavil Walter Steiner, skupaj pa se je zbralo 115.000 gledalcev. Že prvi dan, 15. marca je v poizkusni seriji skočil 169 m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz Vzhodne Nemčije, doseženega v Oberstdorfu leto pred tem. Steiner pa je malce kasneje v drugi seriji padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177 m.

Leta 1977 je bil v Planici že tretjič organiziran KOP mednarodni teden poletov. 20 marca, zadnji dan tekmovanja, je Bogdan Norčič v poizkusni seriji z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 181 metrih. Avstrijec Reinhold Bachler pa je zmagal tridnevno tekmovanje, v končni rezultat pa je štel najboljši skok vsakega dneva.

Leta 1979, je Planica že drugič gostila svetovno prvenstvo v poletih pred skupno 115.000 gledalci. Uporabili so zapleten sistem točkovanja, kjer so v končni seštevek šteli dva najboljša od štirih poletov in povprečje vse štirih. Imeli so veliko težav saj je zaradi toplega vremena v petek v izteku stala voda. Tako se je tekmovanje začelo šele v soboto 17. marca, ko je vzhodni nemec Axel Zitzmann padel pri 179 metrih, dolžini svetovnega rekorda. Naslednji in zadnji dan tekmovanja je Klaus Ostwald izenačil tri leta star svetovni rekord na 176 metrov. Armin Kogler pa je postal svetovni prvak.

1985: Rekorden obisk Planice s skupno 150.000 gledalci

Leta 1984, ob proslavljanju 50. obletnice Planice, se je organizacijski komite odločil za modernizacijo in povečavo letalnice. Glavnina del je bila opravljena poleti in spomladi '84 z izdatno pomočjo jugoslovanske vojske, prostovoljcev in raznih delovnih organizacij pod vodstvom bratov Gorišek. Na doskočišče in hrbtišče so izkopali navozili 1500 kubičnih metrov material, iz zaletišča pa so izkopali 300 kubikov. Stari leseni vrh naleta so nadomestili z železno konstrukcijo, odskočno mizo pa so potisnili 5 metrov nazaj. Kalkulacijsko točko so pomaknili iz K165 na K185.

Leta 1985, je Planica gostilo 8. svetovno prvenstvo v poletih, z rekordnim skupnim in dnevnim obiskom in z enim od največjih zborovanj v zgodovini Slovenije. V treh dneh se je v Planici zbralo skupaj 150.000 ljudi, v soboto pa rekorden dnevni obisk 80.000 ljudi. Že na petkovem uradnem treningu smo videli tri svetovne rekord; Mike Holland (186 metrov) in Matti Nykänen (187 in 191 metrov). Nykänen ki je postal svetovni prvak, je s svojim zadnjim svetovnim rekordom povzročil preplah pri vodilnih možeh FIS in povzročil revolucijo v smučarskih poletih. Hoteli so ustaviti lov na rekordne daljave zato so naslednje leto uvedli pravilo, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Za to odločitvijo je stal Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala, tehnični delegat in visok funkcionar.

Dolgoletni planiški režiser Stane Škodlar, je iskal glasbeno podlago za počasne posnetke in izbral skladbo "Andromeda", instrumentalno mojstrovino Mihe Kralja. Ta je bila v uporabi vse do leta 1994.

1987: Zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki

Leta 1987, je letalnica prvič gostila svetovni pokal pred 100.000 gledalci. Že na petkovem uradnem treningu pred 10.000 gledalci, je Andreas Felder podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 192 metrov Naslednji dan pa je poljak Piotr Fijas v tretji seriji, pred 40.000 gledalci, postavil sploh zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki, ko je pristal pri 194 metrih. Takoj po tem rekordnem poletu, so serijo razveljavili in ponovili, kjer je Felder skočil 191 metrov in zmagal sobotno tekmovanje. Fijasov rekord je bil uradno priznan šele 7 let kasneje ko so umaknili nerazumno pravilo. Zadnji dan pred 50.000 gledalci je Vegard Opaas poletel 193 metrov, a so serijo po tem poletu prekinili in razglasili uradne rezultate, zmagal pa je Ole Gunnar Fidjestøl z poletom 190 metrov.

1991: Najdaljši paralelni polet vseh časov, a z dotikom

23. marca 1991, je nemec André Kiesewetter v drugi seriji poletel 196 metrov v paralelnim tehniki, kar je najdaljši polet v paralelni tehniki vseh časov, a je pri tem podrsal z roko. V tretji seriji sta Stephan Zünd in Kiesewetter pristala pri 191 metrih. Naslednji dan je prav tako nemec Ralph Gebstedt, v zadnji seriji pristal pri 190 metrih in edinkrat zmagal v svetovnem pokalu.

1994: Prvič čez 200 m, Goldi podrsal, Nieminen obstal

Leta 1994 je Planica že drugič pisala zgodovino, po prvem poletu v zgodovini preko sto metrov, zdaj še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica je že četrtič gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki je hkrati štelo za točke svetovnega pokala. Tekmovanje je zaznamovalo toplo, vreme in pomanjkanje snega, ki so ga z bližnjih vrhov navažali s helikopterji. Tik pred zdajci so morali zaradi prevelike višine na puklu na zahtevo FIS, teren dvigniti z balami iz sena. Začelo se je že z četrkovim prostim treningom, ko je Martin Höllwarth po 7 letih postavil nov svetovni rekord pri 196 metrih, kmalu zatem pa je Goldberger kot prvi preletel to znamko, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut za njim je to uspelo Nieminenu, ki je kot prvi obstal na nogah preko magične meje. Naslednji dan, na uradnem treningu je Christof Duffner najprej padel pri dolžini svetovnega rekorda 207 metrov, kmalu za njim pa je Espen Bredesen pri 209 metrih postavil nov svetovni rekord, ki je vzdržal naslednja tri leta. Prvi dan tekmovanja v soboto, zaradi močnega vetra niso izvedli niti enega skoka.

Zadnji dan v nedeljo jim je vendarle uspelo izpeljati tekmo, zmagal je Sakala. Priča smo bili velikemu fairplayu, ki je samo razkril vso bedo takratnega pravila, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Espen Bredesen je bil sicer uradno drugi, a je Cecon uradno tretji, poletel 199 metrov in bi v normalnih pogojih situacija bila obratna. Bredesen je na tiskovni konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal z bronasto Roberta Cecona. Nesmiselno pravilo je bilo tako na jesenskem zasedanju FIS dokončno ukinjeno.

1997: Peterka osvojil prvi veliki globus, nemški fairplay, 130.000 ljudi

Leta 1997 je po zaslugi Primoža Peterke, ki se je s Thomo boril za sploh prvi veliki globus v zgodovini Slovenije, na Slovenskem zavladala prava skakalna histerija, z rekordnim televizijskim avditorijem in izjemnim obiskom samih tekem. Skoraj bi se zalomilo na petkovih kvalifikacijah, ko je Peterka padel in se lažje poškodoval, na prošnjo Jelka Grosa pa mu je po izjemni fairplay potezi pomagal ravno nemški fizioterapevt, ki je skrbel za glavnega tekmeca Dieter Thomo. Skupaj se je zbralo kar 130.000 gledalcev, drugi največji obisk v zgodovini Planice. Na sobotni tekmi, kjer se je zbralo skoraj 70.000 gledalcev, je odločala o skupni zmagi, v poizkusni seriji pa smo videli tudi dva svetovna rekorda 210 in 212 metrov, ki sta ju postavila Espen Bredesen in Lasse Ottesen. Kasneje je Dieter Thoma padel pri dolžini svetovnega rekorda 213 metrov. Peterka pa je osvojil veliki kristalni globus.

Na pobudo Staneta Škodlarja, dolgoletnega planiškega režiserja, ki je iskal novo glasbeno podlago za počasne posnetke, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob napisal instrumental, ki je v uporabi od leta 1997.

1999: Schmitt in Ingebrigtsen postavila svetovni rekord

Leta 1999 so bile na sporedu tri posamične tekme svetovnega pokala, ki jih je obiskalo preko 80.000 ljudi. Postavljena sta bila dva svetovna rekorda; najprej je Martin Schmitt padel pri dolžini svetovnega rekorda 219 metrov in ga nato uradno postavil z obstankom pri 214,5 metrih, Tommy Ingebrigtsen pa ga je izboljšal na 219,5 metra.

16. marca 2000, med uradnim treningom je avstrijski skakalec Thomas Hörl, postavil nov svetovni rekord pri 224,5 metra, ki je vzdržal le dva dni do prve ekipne tekme v zgodovini letalnic. Ko je Andreas Goldberger izboljšal svetovni rekord na 225 metrov.

Leta 2003, ko se je v štirih dneh zbralo skupaj 120.000 ljudi, so bili postavljeni štirje svetovni rekordi. Adam Małysz je izenačil rekord na 225 metrov, Matti Hautamäki pa ga je kar trikrat izboljšal na 227.5, 228 in 231 metrov.

2005: Super nedelja z štirimi svetovnimi rekordi

20. marca 2005, na super nedeljo smo bili priča izjemni finalni seriji v kateri so bili doseženi zadnji štirje planiški svetovni rekordi: Tommy Ingebrigtsen je najprej izenačil na 231 metrov, Matti Hautamäki na 235.5 metrov, Bjørn Einar Romøren pa ga je izboljšal kar dvakrat najprej na 234.5 in potem še na 239 metrov. Janne Ahonen je čisto na koncu padel pri 240 metrih.

Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil FIS standardom. Planica je Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010 gostila že šestič. Švicarski skakalec Simon Ammann je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali Avstrijci. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev.

2015: Prenovljena letalnica, drama za veliki globus

Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje kritične točke iz K185 na K200 in velikosti letalnice iz HS215 na HS225 ter razširitev za dva metra. Star nalet iz jekla so podrli in ga nadomestili z novim betonskim, mizo pa so premaknili za 12 metrov nazaj. Prav tako so višinsko razliko od mize do izteka povečali iz 130 na 135 metrov. Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra Jelka Grosa, za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje. Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila v ponedeljek, 16. marca 2015.

Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji Petra Prevca in Jurija Tepeša, in so dobili tako ekipno tekmo kot tudi obe posamični z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini svetovnega pokala, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami. Zadnji dan vse do zadnjega skoka se ni vedelo kdo bo osvojil veliki kristalni globus ali Prevc ali Freund. Na koncu ga je ob istem številu točk osvojil slednji, saj je v sezoni zbral več posamičnih zmag. Zmagal pa je Tepeš, na katerega se je vsul plaz kritik in medijski stampedo, saj je z izrednim poletom 244 metrov na koncu premagal Prevca in mu s tem onemogočil veliki kristalni globus.

2016: Prevc osvojil veliki globus, 111 tisoč gledalcev

Leto 2016 je bilo za Planico še eno izjemno leto, ko se je skupaj zbralo kar 111.000 gledalcev, da pospremi skupno zmago Prevca, ki je v tej rekordni sezoni zabeleležil 15 posamičnih zmag. Na začetku med preizkusom letalnice, pa je Tilen Bartol padel pri 252 metrih, takrat drugem najdaljšem poletu vseh časov in pol metra dlje od veljavnega svetovnega rekorda.

22. marca 2018 je Gregor Schlierenzauer z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 253.5 metra.

24. marca 2019 je Rjoju Kobajaši postavil rekord skakalnice pri 252 metrih, kar je drugi najdaljši veljavni polet vseh časov in osvojil prvi veliki globus za Japonsko.

Leta 2020, je bilo 26. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, rekordno sedmo v Planici, sprva planirano za marec, a so ga zaradi pandemije COVID-19 prestavili na december.

Tekmovanja

Skoraj 2,5 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. (vir: Delo, RTV, Gorenjski glas)

Leto	Datum	Dogodek	Velikost	Zmagovalec	Drugi	Tretji	Obisk
1969	21.–23. marec	KOP	K153	Jiří Raška	Bjørn Wirkola	Manfred Wolf	95.000
1972	25. marec	SPRV	K165	Walter Steiner	Heinz Wosipiwo	Jiří Raška	110.000
1974	15.–17. marec	KOP	K165	Walter Steiner	Esko Rautionaho	Dag Fossum	115.000
1977	18.–20. marec	KOP	K165	Reinhold Bachler	Thomas Meisinger	Ladislav Jirásko	50.000
1979	17.–18. marec	SPRV	K165	Armin Kogler	Axel Zitzmann	Piotr Fijas	115.000
1985	16.–17. marec	SFWC	K185	Matti Nykänen	Jens Weißflog	Pavel Ploc	150.000
1987	14. marec	SP	K185	Andreas Felder	Ole Gunnar Fidjestøl	Thomas Klauser	100.000
1987	15. marec	SP	K185	Ole Gunnar Fidjestøl	Matjaž Zupan	Piotr Fijas	100.000
1991	23. marec	SP	K185	Staffan Tällberg	Stephan Zünd	André Kiesewetter	80.000
1991	24. marec	WC	K185	Ralph Gebstedt	Stefan Horngacher	Dieter Thoma	80.000

1994	19. marec	SPRV(1); SP	K185	močan veter; prvi dan svet. prvenstva in hkrati tekma za svetovni pokal			90.000
	20. marec	SPRV(2); SP	K185	Jaroslav Sakala	Espen Bredesen	Roberto Cecon
	Rezultat svet prvenstva (20. marec)			Jaroslav Sakala	Espen Bredesen	Roberto Cecon

1997	22. marec	SP	K185	Takanobu Okabe	Kazuyoshi Funaki	Jani Soininen	130.000
1997	23. marec	SP	K185	Akira Higashi	Primož Peterka	Lasse Ottesen	130.000
1999	19. marec	SP	K185	Martin Schmitt	Kazuyoshi Funaki	Christof Duffner	100.000
	20. marec	SP	K185	Hideharu Miyahira	Martin Schmitt	Noriaki Kasai
	21. marec	SP	K185	Noriaki Kasai	Hideharu Miyahira	Martin Schmitt
2000	18. marec	SP ekipna tekma	K185	Nemčija	Finska	Japonska	N/A
2000	19. marec	SP	K185	Sven Hannawald	Janne Ahonen	Andreas Goldberger	N/A
2001	17. marec	SP ekipna tekma	K185	Finska	Avstrija	Japonska	60.000
2001	18. marec	SP	K185	Martin Schmitt	Risto Jussilainen	Tommy Ingebrigtsen	60.000
2002	23. marec	SP ekipna tekma	K185	Finska	Nemčija	Avstrija	90.000
2002	24. marec	SP	K185	močan veter; posamično tekmovanje			90.000
2003	21. marec	SP ekipna tekma	K185	Finska	Norveška	Avstrija	120.000
	22. marec	SP	K185	Matti Hautamäki	Adam Małysz	Martin Höllwarth
	23. marec	SP	K185	Matti Hautamäki	Sven Hannawald	Hideharu Miyahira
2004	20.–21. februar	SPRV	K185	Roar Ljøkelsøy	Janne Ahonen	Tami Kiuru	65.000
2004	22. februar	SPRV ekipna tekma	K185	Norveška	Finska	Avstrija	65.000
2005	19. marec	SP	HS215	Matti Hautamäki	Andreas Widhölzl	Bjørn Einar Romøren	70.000
2005	20. marec	SP	HS215	Bjørn Einar Romøren	Roar Ljøkelsøy	Andreas Widhölzl	70.000
2006	18. marec	SP	HS215	Bjørn Einar Romøren	Roar Ljøkelsøy	Martin Koch	56.000
2006	19. marec	SP	HS215	Janne Happonen	Martin Koch	Robert Kranjec	56.000
2007	23. marec	SP	HS215	Adam Małysz	Simon Ammann	Jernej Damjan	50.000
	24. marec	SP	HS215	Adam Małysz	Anders Jacobsen	Martin Koch
	25. marec	SP	HS215	Adam Małysz	Simon Ammann	Martin Koch
2008	14. marec	SP	HS215	Gregor Schlierenzauer	Janne Ahonen	Bjørn Einar Romøren	57.000
	15. marec	SP ekipna tekma	HS215	Norveška	Finska	Avstrija
	16. marec	SP	HS215	Gregor Schlierenzauer	Martin Koch	Janne Happonen
2009	20. marec	SP	HS215	Gregor Schlierenzauer	Adam Małysz	Dimitrij Vasiljev	65.000
	21. marec	SP ekipna tekma	HS215	Norveška	Poljska	Rusija
	22. marec	SP	HS215	Harri Olli	Adam Małysz	Simon Ammann Robert Kranjec
2010	19.–20. marec	SPRV	HS215	Simon Ammann	Gregor Schlierenzauer	Anders Jacobsen	82.000
2010	21. marec	SPRV ekipne tekma	HS215	Avstrija	Norveška	Finska	82.000
2011	18. marec	SP	HS215	Gregor Schlierenzauer	Thomas Morgenstern	Martin Koch	43,500
	19. marec	SP ekipna tekma	HS215	Avstrija	Norveška	Slovenija
	20. marec	SP	HS215	Kamil Stoch	Robert Kranjec	Adam Małysz
2012	16. marec	SP	HS215	Robert Kranjec	Simon Ammann	Martin Koch	60.000
	17. marec	SP ekipna tekma	HS215	Avstrija	Norveška	Nemčija
	18. marec	SP	HS215	Martin Koch	Simon Ammann	Robert Kranjec
2013	22. marec	SP	HS215	Gregor Schlierenzauer	Peter Prevc	Piotr Żyła	55.000
	23. marec	SP ekipna tekma	HS215	Slovenija	Norveška	Avstrija
	24. marec	SP	HS215	Jurij Tepeš	Rune Velta	Peter Prevc
2015	20. marec	SP	HS225	Peter Prevc	Jurij Tepeš	Stefan Kraft	67.000
	21. marec	SP ekipna tekma	HS225	Slovenija	Avstrija	Norveška
	22. marec	SP	HS225	Jurij Tepeš	Peter Prevc	Rune Velta
2016	17. marec 2016	SP	HS225	Peter Prevc	Johann André Forfang	Robert Kranjec	111.000
	18. marec 2016	SP	HS225	Robert Kranjec	Peter Prevc	Johann André Forfang
	19. marec 2016	SP ekipna tekma	HS225	Norveška	Slovenija	Avstrija
	20. marec 2016	SP	HS225	Peter Prevc	Robert Kranjec	Johann André Forfang
2017	24. marec	SP	HS225	Stefan Kraft	Andreas Wellinger	Markus Eisenbichler	75.000
	25. marec	SP ekipna tekma	HS225	Norveška	Nemčija	Poljska
	26. marec	SP	HS225	Stefan Kraft	Andreas Wellinger	Noriaki Kasai
2018	23. marec	SP	HS240	Kamil Stoch	Johann André Forfang	Stefan Kraft	58,400
	24. marec	SP ekipna tekma	HS240	Norveška	Nemčija	Slovenija
	25. marec	SP	HS240	Kamil Stoch	Stefan Kraft	Daniel-André Tande
2019	22. marec	SP	HS240	Markus Eisenbichler	Rjoju Kobajaši	Piotr Żyła	63,400
	23. marec	SP ekipna tekma	HS240	Poljska	Nemčija	Slovenija
	24. marec	SP	HS240	Rjoju Kobajaši	Domen Prevc	Markus Eisenbichler
2020	20.–21. marec	SPRV	HS240	pandemija COVID; prestavljeno na 11.–13. december			odpadlo
	22. marec	SPRV ekipna tekma	HS240	pandemija COVID; prestavljeno na 11.–13. december			odpadlo
	11.–12. december	SPRV	HS240	Karl Geiger	Halvor Egner Granerud	Markus Eisenbichler	ni bilo gledalcev
	13. december	SPRV ekipna tekma	HS240	Norveška	Nemčija	Poljska	ni bilo gledalcev
2021	25. marec	SP	HS240	Rjoju Kobajaši	Markus Eisenbichler	Karl Geiger	ni bilo gledalcev
	26. marec	SP	HS240	Karl Geiger	Rjoju Kobajaši	Bor Pavlovčič
	27. marec	SP ekipna tekma	HS240	močan veter; odpovedano sredi prve serije; nadomeščena bo 28. marca
	28. marec	SP ekipna tekma	HS240	Nemčija	Japonska	Avstrija
	28. marec	SP	HS240	Karl Geiger	Rjoju Kobajaši	Markus Eisenbichler
2022	25. marec	SP	HS240	Žiga Jelar	Peter Prevc	Anže Lanišek	60,000
	26. marec	SP ekipna tekma	HS240	Slovenija	Norveška	Avstrija
	27. marec	SP	HS240	Marius Lindvik	Jukija Sato	Peter Prevc
2023	31. marec	SP	HS240	zaradi vetra posamična tekma prestavljena na naslednji dan			56,000
	1. april	SP	HS240	Stefan Kraft	Anže Lanišek	Piotr Żyła
	1. april	SP ekipna tekma	HS240	Avstrija	Slovenija	Norveška
	2. april	SP	HS240	Timi Zajc	Anže Lanišek	Stefan Kraft
2024	22. marec	SP	HS240	Peter Prevc	Daniel Huber	Johann André Forfang	69,986
	23. marec	SP ekipna tekma	HS240	Avstrija	Slovenija	Norveška
	24. marec	SP	HS240	Daniel Huber	Domen Prevc	Aleksander Zniszczoł

Rekord

Celoten seznam

Datum		Dolžina
6. marec 1969	Miro Oman (premiera)	(test) 135,0 m
21. marec 1969	Jürgen Dommerich	137,0 m
21. marec 1969	Lars Grini	146,0 m
21. marec 1969	Jiří Raška	148,0 m
21. marec 1969	Horst Queck	149,0 m
21. marec 1969	Josef Matouš	151,0 m
21. marec 1969	Bjørn Wirkola	156,0 m
22. marec 1969	Jiří Raška	156,0 m
22. marec 1969	Bjørn Wirkola	160,0 m
22. marec 1969	Jiří Raška	164,0 m
23. marec 1969	Manfred Wolf	165,0 m
15. marec 1974	Walter Steiner	169,0 m
15. marec 1974	Walter Steiner	177,0 m
18. marec 1977	Reinhold Bachler	169,0 m
19. marec 1977	Reinhold Bachler	172,0 m
20. marec 1977	Bogdan Norčič	181,0 m
17. marec 1979	Axel Zitzmann	179,0 m
18. marec 1979	Klaus Ostwald	175,0 m
18. marec 1979	Klaus Ostwald	176,0 m
15. marec 1985	Mike Holland	186,0 m
15. marec 1985	Matti Nykänen	187,0 m
15. marec 1985	Matti Nykänen	191,0 m
13. marec 1987	Andreas Felder	192,0 m
14. marec 1987	Piotr Fijas	194,0 m
23. marec 1991	André Kiesewetter	196,0 m
17. marec 1994	Martin Höllwarth	196,0 m
17. marec 1994	Andreas Goldberger	202,0 m
17. marec 1994	Toni Nieminen	203,0 m
18. marec 1994	Christof Duffner	207,0 m

Datum		Dolžina
18. marec 1994	Espen Bredesen	209,0 m
22. marec 1997	Espen Bredesen	210,0 m
22. marec 1997	Lasse Ottesen	212,0 m
22. marec 1997	Dieter Thoma	213,0 m
19. marec 1999	Martin Schmitt	219,0 m
19. marec 1999	Martin Schmitt	214,5 m
20. marec 1999	Tommy Ingebrigtsen	219,5 m
16. marec 2000	Thomas Hörl	224,5 m
18. marec 2000	Andreas Goldberger	225,0 m
20. marec 2003	Adam Małysz	225,0 m
20. marec 2003	Matti Hautamäki	227,5 m
21. marec 2003	Veli-Matti Lindström	232,5 m
22. marec 2003	Matti Hautamäki	228,5 m
23. marec 2003	Matti Hautamäki	231,0 m
17. marec 2005	Andreas Widhölzl	234,5 m
20. marec 2005	Tommy Ingebrigtsen	231,0 m
20. marec 2005	Bjørn Einar Romøren	234,5 m
20. marec 2005	Matti Hautamäki	235,5 m
20. marec 2005	Bjørn Einar Romøren	239,0 m
20. marec 2005	Janne Ahonen	240,0 m
20. marec 2015	Michael Hayböck	241,5 m
20. marec 2015	Michael Hayböck	242,0 m
20. marec 2015	Peter Prevc	248,5 m
16. marec 2016	Tilen Bartol	252,0 m
25. marec 2017	Robert Johansson	250,0 m
25. marec 2017	Stefan Kraft	251,0 m
25. marec 2017	Kamil Stoch	251,5 m
22. marec 2018	Gregor Schlierenzauer	253,5 m
24. marec 2019	Rjoju Kobajaši	252,0 m

Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.

Padec ali dotik pri dolžini rekorda skakalnice. Neveljavno.

Največji obisk

Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.

Leto	Datum	Skupaj	Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
1985	15.-17. marec	150.000	N/A	20.000	80.000	50.000
1997	21.-23. marec	130.000	N/A	20.000	70.000	40.000
2003	20.-23. marec	120.000	N/A	N/A	60.000	N/A
1979	15.-18. marec	115.000	10.000	15.000	40.000	50.000
1974	15.-17. marec	115.000	N/A	20.000	40.000	55.000
2016	16.-20. marec	111.000	20,500	22,500	32,500	33.000
1972	24.-26. marec	110.000	N/A	20.000	40.000	50.000
1987	13.-15. marec	100.000	N/A	10.000	40.000	50.000
1999	18.-21. marec	100.000	N/A	10.000	N/A	N/A
1969	21.-23. marec	95.000	—	15.000	35.000	45.000
1994	18.-20. marec	90.000	N/A	20.000	40.000	30.000
2002	21.-24. marec	90.000	N/A	N/A	N/A	N/A
2010	17.-21. marec	82.000	13.000	17,500	35.000	16.000
1991	21.-24. marec	80.000	N/A	15.000	40.000	25.000
2017	23.-26. marec	75.000	15.000	16,500	27.000	16,500

Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 6. največje zborovanje v zgodovini Slovenije.

Ostali rekordi

17. marca 1994 je Andreas Goldberger podrsal pri 202 metrih in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, zaradi podrsa je bil skok seveda neveljaven.
16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80.000 gledalcev, kar je rekordna množica v Planici, prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150.000 ljudi.
22. marca 1997 se je na tekmi pod Letalnico zbralo 70.000 tisoč gledalcev kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala.
17. marca 1994 je Toni Nieminen pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah.
Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem.
V soboto se je na SP v poletih 1985 zbralo med 80-100 tisoč gledalci, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih.
Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini.
18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih.
14 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs).
41 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih.
14 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih.
7 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih.
28 veljavnih svetovnih rekordov.

Glasbena spremljava

"Planiške fanfare" (1954) – prve fanfare je posebej za Planico '54 napisal slovenski skladatelj Bojan Adamič. Drugo posodobljeno verzijo fanfar je tri leta kasneje napisal Uroš Krek, prav tako zelo priznani slovenski skladatelj.
"Planica, Planica" (1979) – je skladba skupine Ansambel bratov Avsenik, ki je bila prvič predvajana na otvoritveni slovensnosti 5. svetovnega prvenstva v poletih (15.3.1979). Glasbo je napisal Slavko Avsenik, nov tekst pa Marjan Stare. Pravzaprav je to posemplana melodija njihove skladbe iz leta 1965, z delovnim naslovom „Na morje, na morje”, spremenjena v „Smučarska”, za katero je prvoten tekst napisal Ferry Souvan.
"Andromeda" (1980) – mojstrovina, ki jo leta 1980 napisal in izdal Miha Kralj, pionir slovenske elektronske glasbe. Režiser Stane Škodlar jo je uporabil kot glasbeno podlago v počasnih posnetkih med letoma 1985 in 1994.
"Slow Motion Instrumental" (1997) – Na željo takratnega in dolgoletnega režiserja Planice Staneta Škodlarja, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob, napisal skoraj dveminutni zasanjani instrumental jingle, ki ga že od leta 1997 predvajajo v počasnih posnetkih. Golob je napisal tudi orkestracijo, saj je bilo predvideno snemanje melodije z orkestrom, a zadeva žal ni bila nikoli realizirana.

Slavni

David Bowie je bil velik oboževalec skokov, poletov in še Planice, saj je menda redno spremljal prenose po televiziji. Planico je tudi obiskal, bil pa je tudi močno zainteresiran za izvedbo koncerta pod Poncami.^{[navedi vir]}

Tekma leta 2019

Red Bull 400

Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja Red Bull. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, novi kot pa meri 36°. Prva izvedba je bila leta 2012 in postaja tradicionalna. Leta 2014 prireditve zaradi obnove ni bilo, a se je spet vrnila leta 2015.

Moški

Izvedba	Datum		Čas
1	22. september 2012	Arslan Ahmet	5min 02s
2	12. maj 2013	Simon Alič	5min 11s
3	19. september 2015	Arslan Ahmet	5min 08s
4	17. september 2016	Arslan Ahmet	5min 09s
5	16. september 2017	Luka Kovačič	5min 05s
6	15. september 2018	Luka Kovačič	4min 59s
7	14. september 2019	Luka Kovačič	4min 55s
8	11. september 2021	Luka Kovačič	4min 53s

Ženske

Izvedba	Datum		Čas
1	22. september 2012	Teresa Stadlobler	6min 46s
2	12. maj 2013	Teresa Stadlobler	6min 37s
3	19. september 2015	Confortolla Antonela	6min 25s
4	17. september 2016	Valentina Belloti	6min 19s
5	16. september 2017	Dominika Wiśniewska-Ulfik	6min 41s
6	15. september 2018	Barbara Trunkelj	6min 20s
7	14. september 2019	Barbara Trunkelj	6min 24s
8	11. september 2021	Barbara Trunkelj	6min 11s

Svetovni dan snega

Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden.

Izvedba	Datum	Države	Dogodki	Udeleženci
1	22. januar 2012	39	225	200.000+
2	20. januar 2013	39	435	430.000+
3	19. januar 2014	35	610	549.000+
4	25. januar 2015	45	645	591,200+
5	17. januar 2016	42	625	300.000+
6	15. januar 2017	46	478	190.000+
7	20.-21. januar 2018	46	516	104.000+
8	20. januar 2019	45	464	315.000+
9	18.-19. januar 2020	45	359	105.000+
10	16.-17. januar 2021	33	110	63.000

Žična drča

To je najstrmejši zip-line na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje Elan. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti Jure Košir. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€.

Karakteristike

cilj - 949 m
čas - 40 sekund
dolžina - 566 m
start - 1151,6 m
viš. razlika - 202 m
min nad tlemi - 3 m
max nad tlemi - 53 m
min teža uporabnika - 40 kg
max teža uporabnika - 120 kg
min višina uporabnika - 140 cm
max višina uporabnika - 200 cm
temperatura - obratuje med -10 °C do +40 °C
kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h)
hitrost - 40 km/h do 90 km/h (odvisno od teže, vetra...)
povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu)
maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu)

Napredek v gradnji

K-točka

Leto	K-točka
1969	K153
1972	K165
1985	K185
2015	K200

Velikost

Leto	HS
2005	HS215
2015	HS225
2018	HS240

Tehnični podatki

Specifikacije:

zaletišče – 133.8 m
naklon zaletišča – 35.1°
kalkulacijska točka 200 m
naklon doskočišča – 30-35°
velikost skakalnice – 225 m
Višina odskočne mize – 2,93 m
višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m

Režija

Beno Hvala - 1969, 1972, 1974, 1979
Stane Škodlar - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999–2003, 2006
Dejan Čretnik - 2007–2013, 2015–2021
Jaka Krivec - 2022, 2023, 2024

V popularni kulturi

Leta 1974 se Letalnica bratov Gorišek pojavi v nemškem filmu režiserja Werner Herzoga Velika ekstaza rezbarja Steinerja z Walterjem Steinerjem kot drvarjem v glavni vlogi.

Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal Vinko Bogataj pojavi v ameriški oddaje športni oddaji Wide World of Sports televizijske postaje ABC z voditeljem Brentom Musburgerjem. Prikazuje Bogatajev intervju o Agony of defeat.

Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje The Queen Latifah Show, ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka Queen Latifah. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".

Glej tudi

Opombe

Sklici

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Letalnica bratov Gorišek.

Uradna stran planica.si
Nordijski center Planica nc-planica.si

This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Letalnica bratov Gorišek, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.