Križar: Zgodovinski udeleženec križarskih vojn v imenu krščanstva

Križarje so sestavljali: vitezi, princi, kmetje in romarji, ki so se odpravili na dolgo potovanje iz zahodne Evrope v Palestino (današnji Izrael), imenovano križarski pohod. Tisti pa, ki so se iz Palestine vrnili v Evropo, so prinesli s seboj začimbe, svilo in nova znanja, pa tudi islamsko znanost, na primer matematiko in astronomijo.

Ko je bilo križarskih vojn konec, je bila skrb križarjev, da so romarji varno prišli v sveto mesto. Ker so bili za storitve in usluge plačani, so kmalu postali zelo bogati. Vendar to ni bilo všeč ne cerkvi ne kralju, zato jih je cerkev obtožila krivoverstva. Veliko so jih pobili ali pa mučili. Tako je končalo eno največjih združenj v srednjem veku.

Križarji so si na obleko pritrdili križe iz blaga, ki so jih označevali kot Kristusove privržence in privrženke ter se tako odzvali na svetopisemski odlomek iz Evangelija po Luku 9,23, ki jim je naročal, naj nosijo svoj križ in sledijo Kristusu. Vsakdo je lahko sodeloval, tisti, ki so umrli v kampanji, pa so veljali za mučence.

Leta 1212 je prišlo do tragičnega križarskega pohoda. Na tisoče krščanskih otrok se je peš odpravilo iz Evrope v Jeruzalem. Večina jih je na poti od lakote umrla, ali pa so jih prodali v suženjstvo.

• Križarske vojne

• Tate, Georges: Križarji in svet Vzhoda Ljubljana, DZS, 1994 (COBISS)