Kraška ozemlja se ne nahajajo samo v Sloveniji in Evropi, pač pa so razširjena skoraj povsod po svetu.
Od prvih raziskav kraških pojavov do danes se je krasoslovje močno razvilo. Sam pojem besede kras je prešel iz oznake svojstvene oblike tal na bolj splošen izraz za eno od treh glavnih topografskih delitev zemeljskega površja. Dejansko je kraških tal veliko več kot vulkanskih in približno toliko kot ledeniških. Kras se razlikuje predvsem po osnovi, na kateri se razvija. Na Slovenskem poznamo oblike, ki so nastale na apnenčastih in dolomitnih tleh, drugod je nastal kras v soli, kredi, sadri, v raznih anhidridih, itd. Celo v vulkanskih kamninah se odvijajo kraški pojavi.
Kras je večinoma v zmernem podnebnem pasu, kjer so povprečne vremenske razmere – predvsem količina padavin – bolj primerne za njegov razvoj. Ta podatek nam nudi precej zanesljivo sliko o svetovnih lokacijah krasa. Spodaj je navedenih le nekaj teh območij.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Kras zunaj Evrope, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.