Astronomija Epoha

Ker se deklinacija in rektascenzija zvezd zaradi precesije Zemlje nenehno spreminjata, astronomi podajajo podatke o njihovem položaju tako, da vedno navedejo tudi epoho za katero podatki veljajo.

Vsi podatki za ostale čase se lahko izračunajo z upoštevanjem precesije in lastnega gibanja telesa. Pri določanju vrednosti orbitalnih elementov moramo upoštevati tudi težnostni vpliv ostalih teles.

Epoho običajno označujemo s številko, ki predstavlja leto. Pred njo pa dodamo črko, ki pomeni način določanja časa: črka B pomeni Besslovo epoho, črka J pa Julijansko epoho. Do leta 1984 se je uporabljala Besslova epoha, sedaj se uporablja Julijanska epoha.

Besslova epoha temelji na Besslovem letu, ki je dolgo 365,242198781dni (365 dni, 5 ur, 48 minut in 45,51 sekund – tropsko leto) .Epoha se imenuje po nemškem matematiku in astronomu Friedrichu Wiljemu Besslu.

Besslovo epoho izračunamo s pomočjo formule:

B = 1900,0 + (Julijanski datum − 2415020,31352) / 365,242198781

V preteklosti so se uporabljale epohe B1875,0 in B1900,0 ter B1950,0. Besslovo epoho je leta 1984 zamenjala julijanska epoha.

Julijanska epoha temelji na julijanskem letu, ki je dolgo 365,25 dni.

Standardna epoha, ki se trenutno uporablja, je označena z J2000,0 ali z J2000.

Julijanska epoha se lahko izračuna iz Julijanskega datuma na naslednji način:

J = 2000,0 + (Julijanski datum − 2451545,0) / 365,25

J2000,0

Epoha J2000,0 je julijanski datum za dan 2451545,00 TT (zemeljski čas) ali 1. januar 2000 opoldne. To je enako 1. januarju leta 2000 ob 11:59:27,816 TAI (mednarodni atomski čas (iz francoščine: Temps Atomique International) ali 1. januarju leta 2000 ob 11:58:55,816 UTC (Koordinirani univerzalni čas)

• Julijanski dan