Gustav VI.
Adolf (polno ime Oscar Fredrik Wilhelm Olaf Gustaf Adolf), švedski kralj; * 11. november 1882, † 15. september 1973.
Gustav VI. Adolf | |||||
---|---|---|---|---|---|
Kralj Švedske | |||||
Vladanje | 29. oktober 1950 – 15. september 1973 | ||||
Predhodnik | Gustav V. | ||||
Naslednik | Karl XVI. Gustav | ||||
Rojstvo | 11. november 1882[…] Stockholmska palača[d] | ||||
Smrt | 15. september 1973[…] (90 let) Helsingborgs lasarett[d] | ||||
Pokop | Kraljevo pokopališče, Solna | ||||
Zakonec | Princesa Margareta Connaughtska Lady Louise Mountbatten | ||||
Potomci | Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski Sigvard Bernadotte Ingrid, danska kraljica Bertil, vojvoda Hallandski Carl Johan Bernadotte | ||||
| |||||
Rodbina | Bernadotte | ||||
Oče | Gustav V. Švedski | ||||
Mati | Viktorija Badenska | ||||
Religija | Luteranstvo (Švedska cerkev) |
Gustav VI. Adolf je bil švedski kralj od 29. oktober 1950 do svoje smrti. Bil je najstarejši sin kralja Gustava V. in njegove žene Viktorije Badenske ter je bil prestolonaslednik Švedske za pretekle 43 let v času vladavine njegovega očeta.
Bil je vseživljenjski amaterski arheolog, posebej pa so ga zanimale stare italijanske kulture. Kasneje v svojem življenju je bil velik zagovornik državljanskih pravic ter se je tudi srečal z Martinom Lutherjem Kingom mlajšim v Stockholmu.
Rodil se je v kraljevi palači v Stockholmu in ob rojstvu je postal vojvoda Skånski. Po očetovi liniji je član družine Bernadotte in po materni liniji je potomec družine Vasa. Skozi mater je potomec Gustava IV. Adolfa Švedskega, ki je bil pripadnik rodbine Holstein-Gottorp.
Gustav Adolf je 8. decembra 1907 postal prestolonaslednik Švedske ob smrti svojega dedka kralja Oskarja II..
Leta 1938 je bil izvoljen za častnega člana Virginijskega društva Cincinnati.
29. oktobra 1950 je pri starosti 67 let prestolonaslednik Gustav Adolf postal kralj po smrti svojega očeta, kralja Gustava V.. Ob tistem času je bil najstarejši prestolonaslednik na svetu. Njegov osebni moto je bil Plikten framför allt, "Dolžnost pred vsem".
Med vladanjem Gustava VI. Adolfa je bilo delo v teku na novem instrumentu vlade - ki je na koncu učinkovala leta 1975 po kraljevi smrti - da bi zamenjali ustavo iz leta 1809 in pripravili reforme, skladne s tistim časom. Med reformami, ki jih predlagali nekateri Švedi, je bila zahteva za zamenjavo monarhije ali pa vsaj nekoliko umiritve stare ustavne zagotovitve, da "kralj sam ureja kraljestvo."
Zaradi svojih osebnih lastnosti je postal izredno priljubljen med Švedi in v zameno je ta priljubljenost privedla močno javno mnenje v prid ohranitvi monarhije. Strokovno znanje in zanimanje Gustava VI. Adolfa na številnih področjih (med njimi arhitektura in botanika) ga je naredila spoštovanega, kot je to storila tudi njegova neformalna in skromna narava in njegovo namerno izogibanje pompa. Monarhija je bila kljub temu podrejena demokratični državi. Dodatna pooblastila monarha so bile odstranjene, ko je ustavna reforma Švedske leta 1975 postala popolna.
Kralj je umrl 15. septembra 1973, deset tednov pred svojim 91. rojstnim dnevom v stari bolnišnici v Helsingborgu v Scanii blizu svoje poletne rezidence, gradu Sofiero, po poslabšanju njegovega zdravja, ki je dovedla v pljučnico. Na prestolu ga je nasledil njegov 27-letni vnuk Karl XVI. Gustav, sin pokojnega princa Gustava Adolfa. Njegova smrt je prišla le nekaj dni pred volitvami leta 1973, ki je predlagala neodvisnost v podporo dotedanji socialnodemokratski vladi. S prekinitvijo tradicije ni bil pokopan v Riddarholmskyrkanu v Stockholmu, ampak na kraljevem pokopališču v Haga poleg svojih dveh umrlih žena.
Kraljev ugled kot "strokovno amaterski profesor" je bil splošno znan; na nacionalni in mednarodni ravni ter med njegovimi sorodniki. Gustav VI. Adolf je bil posvečen arheolog, in je bil leta 1958 potrjen na Britanski akademiji za svoje delo na področju botanike. Sodeloval je pri arheoloških odpravah na Kitajskem, v Grčiji, Koreji in Italiji ter je ustanovil švedski inštitut v Rimu.
Gustav VI. Adolf imel ogromno zasebno knjižnico, sestavljeno iz 80.000 volumnov in on - skoraj bolj impresivno - je dejansko prebral glavni del knjig. Imel je zanimanje za strokovno literaturo o kitajski umetnosti in vzhodnoazijski zgodovini. Ves čas svojega življenja se je kralj Gustav VI. Adolf posebej zanimal za zgodovino civilizacije in je sodeloval pri številnih arheoloških odpravah. Njegovo drugo veliko področje zanimanja je bila botanika, kjer se je osredotočil na cvetje in vrtnarstvo. Veljal je za strokovnjaka za Rhododendronski cvet. Na Sofieri (kraljeva poletna rezidenca) je ustvaril eno izmed najboljših zbirk Rhododendrona.
Kot njegov sin princ Bertil je Gustav VI. Adolf ohranil širok in življenjsko dolgi interes v športu. Užival je v tenisu, golfu in muharjenju za dobrodelne namene.
Gustav Adolf se je 15. junija 1905 poročil princeso Margareto Connaughtsko v kapeli svetega Jurija v gradu Windsor. Princesa Margareta je bila hčerka princa Arturja, vojvode Connaughtskega, tretjega sina kraljice Viktorije in princa Alberta Britanskega.
Kralj Gustav VI. Adolf in prestolonaslednica Margareta Švedska sta imela pet otrok. Prestolonaslednica Margareta je 1. maja 1920 nenadoma umrla za okužbo po operaciji. Takrat je bila osem mesecev noseča in je pričakovala šestega otroka.
3. novembra 1923 se je v palači St. James poročil z lejdi Louise Mountbatten, nekoč princeso Louise Battenberško. Bila je sestra Lorda Mountbattena in teta princa Filipa Britanskega. Lady Ludovika je postala kraljica Švedske. Kraljica Ludovika in njen krušni otroci so bili pravnuki kraljice Viktorije Britanske.
Gustav Adolf je z Ludoviko 30. maja 1925 imel le eno mrtvorojeno hčerko.
Medtem ko je njegova prva žena obiskala svojo rodno Veliko Britanijo v zgodnjih letih njunega zakona, so bile na Švedskem pogoste govorice, da je imel Gustav Adolf tam afero z operetno zvezdico Roso Grünbergo. Švedski pevec Carl-Erik Olivebring (1919-2002) je v intervjuju trdil, da je sin Gustava VI. Adolfa, in ta zahtevek je resno vzela kraljeva biografinja Kjell Fridh (1944-1998).
Kralj Gustav VI. Adolf Švedski je bil dedek obeh svojih neposrednih naslednikov, kralja Karla XVI. Gustava Švedskega in kraljice Margarete II. Danske.
Ime | Rojstvo | Smrt | Opombe |
---|---|---|---|
s princeso Margareto Connaughtsko (1882–1920) | |||
Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski | 22. april 1906 | 26. januar 1947 | umrl v letalski nesreči na Copenhagenskem letališču oče kralja Karla XVI. Gustava Švedskega |
Princ Sigvard, vojvoda Upplandski | 7. junij 1907 | 4. februar 2002 | kasneje grof Sigvard Bernadotte af Wisborg |
Princesa Ingrid | 28. marec 1910 | 7. november 2000 | kasneje kraljica Danske žena Friderika XI. Danskega mati sedanje kraljice Margarete II. Danske in kraljice Ane-Marije Grške |
Princ Bertil, vojvoda Hallandski | 28. februar 1912 | 5. januar 1997 | poročil se je z Lillian Davies, brez otrok |
Princ Karl Johan, vojvoda Dalarnski | 31. oktober 1916 | 5. maj 2012 | kasneje grof Karl Johan Bernadotte af Wisborg. |
z lejdi Louise Mountbatten (1889–1965) | |||
mrtvorojena hčerka | 30. maj 1925 |
Njegov naslov uporabljen v uradnih dokumentih je bil: Gustav Adolf, po milosti Boga, Švedski, Gotski in Vendski kralj (švedsko Gustaf Adolf, med Guds nåde, Sveriges, Götes och Vendes Konung).
Leta 1918 je Gustav VI. Adolf dobil častni doktorat na univerzi v Lundu, leta 1926 častni doktorat na univerzah Yale, Princeton and Clark, na Cambridgeu leta 1929 in leta 1932 na univerzi Dorpat.
Ko je postal vojvoda Skånski, je bil Gustavu Adolfu dodeljen grb z grbom Skåne v sredini. Po njegovem nastopu na prestol leta 1950 je prevzel grb gospostva Švedske.
Kot princ Švedske in Norveške in vojvoda Scaniski (1882-1905) | Kot kronski princ Švedske in vojvoda Scaniski (1907-1950) |
16. Karl XIV. Janez Švedski | ||||||||||||||||
8. Oskar I. Švedski | ||||||||||||||||
17. Désirée Clary | ||||||||||||||||
4. Oskar II. Švedski | ||||||||||||||||
18. Eugène de Beauharnais | ||||||||||||||||
9. Jožefina Leuchtenberška | ||||||||||||||||
19. Princesa Avgusta Bavarska | ||||||||||||||||
2. Gustav V. Švedski | ||||||||||||||||
20. Friderik Viljem, knez Nassau-Weilburški | ||||||||||||||||
10. Viljem I. Nassavski | ||||||||||||||||
21. Ludovika Izabela Kirchberška | ||||||||||||||||
5. Sofija Nassavska | ||||||||||||||||
22. Princ Pavel Württemberški | ||||||||||||||||
11. Princesa Pavlina Württemberška | ||||||||||||||||
23. Princesa Katarina Šarlota Saški-Hildburghausenska | ||||||||||||||||
1. Adolf Švedski | ||||||||||||||||
24. Karl Friderik Badenski | ||||||||||||||||
12. Leopold Badenski | ||||||||||||||||
25. Ludvika Karolina Geyer von Geyersberg | ||||||||||||||||
6. Friderik I. Badenski | ||||||||||||||||
26. Gustav IV. Adolf Švedski | ||||||||||||||||
13. Zofija Švedska | ||||||||||||||||
27. Friderika Badenska | ||||||||||||||||
3. Viktorija Badenska | ||||||||||||||||
28. Friderik Viljem III. Pruski | ||||||||||||||||
14. Viljem I. Nemški | ||||||||||||||||
29. Ludvika Mecklenburg-Strelitska | ||||||||||||||||
7. Princesa Ludovika Pruska | ||||||||||||||||
30. Karl Friderik Saški-Weimar-Eisenachki | ||||||||||||||||
15. Avgusta Saška-Weimarska | ||||||||||||||||
31. Marija Pavlovna Ruska | ||||||||||||||||
Gustav VI. Adolf Švedski Rojen: 11. november 1882 Umrl: 15. september 1973 | ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Gustav V. | Kralj Švedske 29. oktober 1950 – 15. september 1973 | Naslednik: Karl XVI. Gustav |
Švedska kraljevska družina | ||
Predhodnik: Gustav | Prestolonaslednik Švedske 8. december 1907 – 29. oktober 1950 | Naslednik: Karl Gustav |
Nezasedeno Zadnji nosilec naziva Karl XV. | vojvoda Skånski 11. november 1882 – 8. december 1907 | Nezasedeno |
Športni dosežki | ||
Predhodnik: William Grenfell Edvard VII. Britanski | Predsednik organizacijskega odbora za olimpijske igre 1912 | Naslednik: Henri de Baillet-Latour |
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Gustav VI. Adolf Švedski, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.