Golobi: Družina ptičev

Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.

Golobi
Domači golob (Columba livia domestica) v letu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Columbiformes (golobje) Družina: Columbidae
Poddružine
Columbinae Didunculinae Gourinae Otidiphabinae Treroninae Vendar glej besedilo.

So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.

Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.

Golobi so nedvomno monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev. Golobe največkrat delijo v pet poddružin, vendar je sodeč po novejših genetskih analizah ta razdelitev verjetno napačna.

Filogenija

 

 

 

Filogenija temelji na delu Johna H. Boyda, III, profesorja ekonomije.

Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.

To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo. Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.