Botanična nomenklatura je formalno, znanstveno poimenovanje rastlin.
Povezana je s taksonomijo, vendar se od nje razlikuje. Taksonomija rastlin se ukvarja z združevanjem in razvrščanjem rastlin; botanična nomenklatura pa zagotavlja imena za rezultate tega procesa. Izhodišče sodobne botanične nomenklature je Linnéjeva Species Plantarum iz leta 1753. Botanično nomenklaturo ureja Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline (ICN), ki nadomešča Mednarodni kodeks botanične nomenklature (ICBN). Nomenklaturni kodeks zajema tudi fosilne rastline.
V okviru pravil, ki jih določa ta kodeks, obstaja še en sklop pravil, Mednarodni kodeks nomenklature za gojene rastline (ICNCP), ki velja za kultivarje rastlin, ki jih je človek namerno spremenil ali izbral (glej kultigen).
Botanična nomenklatura je neodvisna od drugih sistemov nomenklature, na primer zoološke nomenklature. To pomeni, da imajo lahko živali enaka znanstvena imena kot rastline (npr. obstaja rod Iris pri rastlinah in rod Iris pri živalih).
Botanična nomenklatura ima dolgo zgodovino, ki sega pred obdobje, ko je bila latinščina znanstveni jezik po vsej Evropi, do Teofrasta (okoli 370–287 pr. n. št.), Dioskorida (okoli 40–90 n. št.) in drugih grških piscev. Mnoga izmed teh del so prišla k nam v latinskih prevodih. Glavni latinski pisec o botaniki je bil Plinij starejši (23–79 n. št.). Od srednjega veka je latinščina postala univerzalni znanstveni jezik (lingua franca) v Evropi. Večina pisnega znanja o rastlinah je bila v lasti menihov, zlasti benediktinskih, in namen teh zgodnjih zeliščarjev je bil predvsem medicinski in ne toliko botanična znanost sama po sebi. Za širšo dostopnost takih informacij je bilo potrebno izumiti tiskarski stroj (1450).
Leonhart Fuchs, nemški zdravnik in botanik, je pogosto označen kot začetnik uporabe latinskih imen za hitro naraščajoče število rastlin, ki jih znanost pozna. Na primer, skoval je ime Digitalis v svoji De Historia Stirpium Commentarii Insignes (1542).
Ključni dogodek je bil Linnéjev zapis dvočlenskega poimenovanja za rastlinske vrste v delu Species Plantarum (1753).
V devetnajstem stoletju je postalo vse bolj jasno, da so potrebna pravila za urejanje znanstvene nomenklature. Sprejeli so iniciativo za izpopolnitev sistema zakonov, ki jih je začel Linnaeus. Ta pravila so bila objavljena v vse bolj izpopolnjenih izdajah. Za rastline sta ključna datuma 1867 (lois de Candolle) in 1906 (Mednarodna pravila botanične nomenklature, "Dunajska pravila"). Najnovejši je Šenženski kodeks sprejet leta 2018.
Razmejili so tudi koncepta 'rastlina'. Postopoma se vedno več skupin organizmov prepoznava kot neodvisnih od rastlin. Kljub temu uradna imena večine teh organizmov še danes ureja (ICN). Nekateri protisti, ki bi jihh težko umestili med rastline ali živali, so obravnavani v skladu z enim ali obema ICN in ICZN. Za urejanje nomenklature bakterij je bil sprejet ločen kodeks, Mednarodni kodeks nomenklature bakterij.
Botanična nomenklatura je tesno povezana s taksonomijo rastlin, vendar je kljub temu ločena od taksonomije rastlin. Botanična nomenklatura je zgolj skupek pravil, ki predpisujejo, katero ime velja za določen takson in ali se lahko (ali mora) skovati novo ime.
Taksonomija rastlin je empirična znanost, znanost, ki določa, kaj sestavlja določen takson (taksonomska skupina, množina: taksoni): npr. "Katere rastline pripadajo tej vrsti?" in "Katere vrste spadajo v ta rod?". Določitev meja taksona se imenuje njegov "obseg". Če se za določen takson dva taksonoma popolnoma strinjata glede njegovega obsega, ranga in položaja (tj. višjega ranga, v katerega je vključen), potem obstaja samo eno ime, ki se lahko uporablja po ICN. Če se mnenja razlikujejo, se lahko ena in ista rastlina uvrsti v taksone z različnimi imeni. Kot primer si oglejte Siehejev Glory-of-the-Snow, Chionodoxa siehei:
Zatorej, če ima rastlina različna imena ali je uvrščena v različno imenovane taksone:
Različne botanične zbirke podatkov, kot sta Plants of the World Online in World Flora Online, odločajo o tem, ali je ime sprejeto, npr. o sprejete vrste. Če ime ni sprejeto, je to morda zato, ker je ime sinonim za že sprejeto ime in je kot tako navedeno. Drug izraz je dvoumen za označevanje imena, ki ni sprejeto, ker njegovega ločenega obstoja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Na primer primerki, ki so poškodovani, nezreli ali pa potrebne informacije ali strokovno znanje niso na voljo. To lahko vodi do preobilja, več objavljenih imen za isto entiteto.
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Botanična nomenklatura, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.