Higgsov Bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Njegova vloga je precej osnovna: Higgsovi bozoni so nosilci Higgsovega polja, za katero se predvideva, da prežema vse Vesolje in daje vsem drugim delcem maso. Ker je Higgsovo polje skalarno, mora imeti Higgsov bozon (notranji) spin enak nič. Higgsov bozon nima električnega in barvnega naboja. Je tudi zelo nestabilen in po nastanku skoraj takoj v času 1 zeptosekunde razpade v druge delce. Če se bo izkazalo, da Higgsovi bozoni ne obstajajo, bo treba upoštevati brezhiggsovske modele. V nekaterih različicah standardnega modela lahko obstajajo različni Higgsovi bozoni.

Higgsov bozon
Higgsov Bozon
Ena od možnih sledi Higgsovega bozona iz simuliranega trka proton–proton. Razpade skoraj trenutno v dva curka hadronov in dva elektrona, vidno kot črte.
Sestava: osnovni delec
Statistika: bozonska
Status: opazovan poskusno – opazovali so bozon »skladen« s Higgsovim, do julija 2012 si znanstveniki še niso enotni ali gre res za Higgsov bozon.
Simbol(i): H0
Predpostavil: R. Brout, F. Englert, P. W. Higgs, G. Guralnik, C. R. Hagen in T. W. B. Kibble (1964)
Odkril: z detektorjema ATLAS in CMS so opazovali združljivi delec (2012)
Število tipov: 1 v standardnem modelu;
5 ali več v supersimetričnih modelih
Masa: 125,3 ± 0,6 GeV/c2, ∼126 GeV/c2
Električni naboj: 0
Barvni naboj: 0
Spin: 0

Domnevo o obstoju takega bozona je leta 1964 postavil škotski fizik Peter Ware Higgs. Do leta 2002 so v pospeševalnikih po svetu prečesali energije do 115 GeV. Čeprav so zaznali nekaj posamičnih dogodkov, ki bi jih lahko pripisali Higgsovemu bozonu, odkritja niso mogli dokončno potrditi. Predvidevajo, da bo njegov obstoj dokočno potrdil Veliki hadronski trkalnik (LHC) v raziskovalnem središču CERN. Do konca leta 2011 je vrsta eksperimentov v trkalniku pokazala, da bi Higgsov bozon lahko imel maso približno 125 GeV/c2. 4. julija 2012 sta znanstveni skupini detektorjev CMS in ATLAS neodvisno sporočili, da sta potrdili formalno odkritje prej neznanega bozona z maso med 125–127 GeV/c2, katerega vedenje se s standardno deviacijo 5 sigma »ujema« s Higgsovom bozonom. Kljub temu pa so znanstveniki previdni pri izjavah, ali gre res za Higgsov bozon. Na podlagi nadaljnjih raziskav bodo lažje definirali odkritje.

V medijih Higgsov bozon pogosto imenujejo »božji delec«, kar naj bi ponazarjalo njegovo osnovno vlogo v našem razumevanju vesolja.

Opombe

Sklici

Viri

Tags:

Barvni nabojElektrični nabojFizika osnovnih delcevHiggsovo poljeMasaOsnovni delecSkalarno poljeSpinStandardni modelVesoljeZeptosekunda

🔥 Trending searches on Wiki Slovenščina:

FotosintezaNavadni jetrnikNina PušlarAjdovščinaLedvicaDragotin KetteSeznam ameriških filmskih režiserjevEvolucijaAristotelHans Christian AndersenSvetovno prvenstvo v nogometu 2010SrceŽan CelarSiOLDogodek v mestu GogiSlovensko domobranstvoARNESPrimož PeterkaVladimir PutinTimi Max ElšnikGazaBitolaSilvo PlutRomantična književnostDare ValičLuka KoperNapoleon BonaparteSlovanska mitologijaSlovenski tolarMoskvaBejrutDihalaSeznam zmag slovenskih smučarskih skakalcev v svetovnem pokaluNogometna Liga prvakovSeznam nordijskih bogovSeznam italijanskih slikarjevAfrikaKuneNavadni mali zvončekPrislovOcena glomerulne filtracijeSeznam nosilcev viteškega križa železnega križaSlavonijaMariborSamostalnikKrščanstvoRak želodcaReformacijaAKA NeomiGorenjskaOto PestnerGregorjevo25. marecJupiterVinko MöderndorferSarajevoGoogle PrevajalnikKolo (prevozno sredstvo)UhoJabolkoNadmorska višinaLionel MessiMagdalena GornikIgor OzimRimItalijaAnton AškercHipofizaJože PlečnikRuska invazija na UkrajinoBizantinsko cesarstvoNova GoricaArena StožiceAmeriški staroselciSloniMetod TrobecRen🡆 More