Budimpešta (madžarsko Budapest, češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države.
Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Budimpešta | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
Budapest | |||
| |||
Koordinati: 47°28′19″N 19°03′01″E / 47.47194°N 19.05028°E | |||
Država | Madžarska | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Gergely Karácsony (PM) | ||
Površina | |||
• Mesto | 525,16 km2 | ||
• Urbano | 2.538 km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 7.626 km2 | ||
Najvišja | 527 m | ||
Najnižja | 96 m | ||
Prebivalstvo (2017) | |||
• Mesto | 1.752.286 | ||
• Rang | 1. (9. v EU]]) | ||
• Gostota | 3.388 preb./km2 | ||
• Urbano | 2.997.958 | ||
• Metropolitansko obm. | 3.011.598 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Poštne številke | 1011–1239 | ||
Omrežna skupina | 1 | ||
Koda ISO 3166 | HU-BU | ||
Spletna stran | [budapest.hu budapest.hu] | ||
Uradno ime: Budimpešta, vključno s promenadami na bregovih reke Donave, gradom Buda in njegovo okolico in avenijo Andrássy | |||
Tip | Kulturno | ||
Kriteriji | (ii)(iv) | ||
Razglasitev | 1987 (11. zasedanje) | ||
ID # | 400 | ||
Regija | Evropa in Severna Amerika |
Arheološke najdbe dokazujejo poseljenost območja današnje Budimpešte že v kameni dobi. Pozneje je na mestu današnje Óbude keltsko pleme Evariski ustanovilo majhno naselbino Ak-Ink ('bogate vode'). Na njenih temeljih so Rimljani leta 89 ustanovili naselje Aquincum, ki je leta 106 postalo glavno mesto province Panonija in to ostalo vse do konca 4. stoletja. Na mestu današnje Pešte (ob levem bregu Donave) je stalo mesto Contra aquincum (ali Trans Aquincum).
V 5.stoletju, obdobju Hunov, je kralj Atila zgradi svoje mesto. Leta 896 so območje današnjega mesta zasedli Ogri in postopoma so do leta 1873 nastala samostojna mesta Stari Budim (Óbuda), Budim (Buda) in Pešta (Pest).
Leta 1241 so Mongoli napadli Pešto in prek zamrznjene Donave še Budim. Zaradi tega je dal kralj Béla IV. Ogrski utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj te utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kraljevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Ogrske. V tem času, ko so anžuvinski kralji širili trgovino, se je močno razvilo. Budim je doživel razcvet v času Sigismunda Luksemburškega in še zlasti Matije Korvina, ki je dal sezidati renesančno palačo in ustanovil knjižnico.
Turki so zasedli Pešto leta 1526 po zmagi v bitki pri Mohaču. Budim so zasedli leta 1541. Prestolnica se je preselila v Pozsony (današnjo Bratislavo), Budim pa je postal glavno mesto turške province. Do turškega umika leta 1686, ko so današnjo Madžarsko zasedli Habsburžani, je večina stavb zaradi nevzdrževanja propadala, le nad termalnimi vrelci so nastala kopališča.
Največji razcvet v tem času je doživela Pešta, od leta 1723 tudi sedež uprave ogrskega dela kraljevine. Leta 1777 se je v Budim iz Nagyszombata (današnje Trnave) preselila univerza, ki se je leta 1784 preselila v Pešto. Leta 1784 se je prestolnica iz Bratislave ponovno preselila v Budim. V času grofa Istvána Széchenyja so vsa tri mesta doživela ponoven razcvet in pričela dobivati današnjo podobo.
Ob vstaji leta 1849 so se prvič pojavile zahteve po združitvi vseh treh mest. Habsburška oblast se je temu upirala vse do leta 1873, ko je Budimpešta z združitvijo Bude, Óbude in Pešte tudi formalno nastala in bila glavno mesto ogrskega dela leta 1867 ustanovljene Avstro-Ogrske.
Zlasti peštanska stran se je še naprej razvijala, mesto je postalo prometno vozlišče države, leta 1896, ravno na 1000. obletnico madžarske osvojitve Panonije, pa je kot drugo mesto na svetu (za Londonom) dobilo podzemno železnico.
Razvoj mesta je zaustavila prva svetovna vojna, po kateri je postalo prestolnica neodvisne, vendar s trianonsko pogodbo močno okleščene Madžarske. Med drugo svetovno vojno so leta 1944, po strmoglavljenju Miklósa Horthyja, mesto zasedli Nemci in pobili približno tretjino izmed 500.000 budimpeštanskih Judov. Precej škode so povzročila tako bombardiranja ameriških bombnikov kot obleganje Rdeče armade, ki je 13. februarja osvobodila mesto.
Leta 1956 je izbruhnila madžarska protikomunistična vstaja, ki jo je sovjetska vojska z ogromno premočjo krvavo zatrla. Ubitih je bilo več deset tisoč ljudi, madžarskega predsednika Imre Nagya, ki se zatekel v Jugoslovansko ambasado (zraven Trga Herojev), je takratna jugoslovanska vlada izdala Sovjetom, ki so ga na tajnem procesu obsodili na smrt ter ga kmalu zatem usmrtili. Madžarska je tako ostala komunistična država in tudi članica Varšavskega pakta še dobrih 30 let, kar je negativno vplivalo na njen razvoj, kot tudi na razvoj Budimpešte. Gospodarstvo, ki je bilo pred komunizmom enako gospodarstvu Avstrije, je bilo leta 1989 neprimerljivo slabše in je na nižjem nivoju še danes.
Po letu 1956 je novi, Sovjetski Zvezi naklonjeni predsednik János Kádár z dovoljenjem SSSR uvedel reforme, ki so dokaj sprostile do tedaj trdi komunistični sistem. Tako so Madžari kot prvi izmed komunističnih držav imeli dostop do raznih naprednejših dobrin. Sprostitev se je poznala tudi po nekoliko bolj sproščenem vzdušju kot drugje, npr. prosta potovanja po državi in v druge komunistične države, itd. Glavni razlog za te spremembe je bil strah pred ponovno vstajo madžarskega ljudstva proti komunizmu. Tako je bila Madžarska (posebej Budimpešta) najbolj svobodna komunistična država razen Jugoslavije (ta je bila na veliko višjem nivoju »svobode«).
Leta 1950 so mesto povečali s priključitvijo številnih okoliških naselij. Večino vojnega razdejanja so uspeli odpraviti z obsežnimi obnovitvenimi deli v 1950-ih in 1960-ih letih. Leta 1956 je bila med vojaško intervencijo sovjetske Rdeče armade, ki je zatrla poskus madžarske demokratizacije in nevtralizacije, močno poškodovana. Že pred propadom komunističnega režima je potekala intenzivna obnova mesta.
Budimpešta je sedež 17 univerz, med njimi so največja in najstarejša madžarska univerza Eötvös Loránd Tudományegyetem (ustanovljena 1635, tako kot) katoliška univerza Pázmány Péter Katolikus Egyetem - PPKE), Korvinova univerza (Budapesti Corvinus Egyetem), Ekonomska univerza, Glasbena akademija Franza Liszta (Liszt Ferenc Zeneművészeti Egyetem), ustanovljena 1875, do nedavnega pa tudi zasebna Centralnoevropska univerza (CEU), ki jo financira George Soros.
Budimpešta se razteza ob obeh bregovih Donave, ki teče od severa proti jugu. Razdeljena je na 23 okrožij, vsako okrožje je občina. Na desnem bregu je nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega Stari Budim (Óbuda). Pešta je ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov. Severno od mestnega središča sta Margit-sziget (Margaretin otok, poimenovan po hčeri Béle IV., ki je živela v otoškem dominikanskem samostanu iz leta 1251), danes priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai-sziget (Starobudimski otok), na otoku Csepel-sziget južno od mestnega središča je danes rečno tovorno pristanišče.
Budim in Pešto povezujejo številni mostovi prek Donave. Med boji 2. svetovne vojne so vsi bili porušeni in po vojni obnovljeni. V mestnem središču so pomebni naslednji mostovi:
Mednarodni letališči Ferihegy 1 in Ferihegy 2 sta vzhodno od mesta. Letališče Ferihegy 1 se je zadnja leta uporabljalo le za tovorni in vojaški promet, sedaj pa je ponovno odprto za t. i. čarterske lete in nizkocenovne prevoznike.
Novejše letališče Ferihegy 2 ima dva terminala in sicer Ferihegy 2A ter Ferihegy 2B. Uporablja se kot glavno mednarodno letališče za potniške prevoze.
Iz Budimpešte vodijo avtoceste na vse konce države:
Vse avtoceste na Madžarskem so plačljive, zadnjih 10 let so se uporabljale vinjete, od marca 2008 pa se uporablja satelitsko cestninjenje. Na voljo so 4 dnevne, 10 dnevne, 30 dnevne ter letne vinjete (od marca 2008 naprej voznik ne prejme vinjete, ampak le račun).
Budimpešta ima tri glavne železniške postaje.
Déli pályaudvar (slovensko "Južna postaja") v Budimu se uporablja predvsem za domače vlake iz zahodnega dela države. Izjeme so nekateri mednarodni vlaki. Keleti pályaudvar (slovensko "Vzhodna postaja") v Pešti se uporablja za večino mednarodnih vlakov (predvsem iz srednje Evrope ter zahodne Evrope) in pa tudi za nekatere državne (predvsem InterCity).
Nyugati pályaudvar (slovensko "Zahodna postaja") v Pešti se uporablja za vse potniške vlake iz vzhodnega dela države ter za nekatere mednarodne, predvsem iz vzhodne Evrope.
Imena postaj niso neposredno povezana z destinacijami vlakov, temveč imajo zgodovinski pomen. S teh treh postaj je Budimpešta povezana s praktično celotno Madžarsko in velikim delom Evrope. Neposredni vlaki iz Ljubljane pripeljejo na Južno postajo, tisti prek Hrvaške ali Avstrije pa na Vzhodno.
Donava je pomembna prometna žila, ki povezuje Črno morje s srednjo Evropo in prek sistema kanalov tudi z Renom in Severnim morjem. Budimpeštansko rečno pristanišče na otoku Csepel je v južnem delu mesta. Mogoča so tudi križarjenja med Budimpešto in Dunajem mimo Bratislave.
Mestni prevoz v Budimpešti sestavljajo podzemna železnica, avtobusi, trolejbusi, tramvaji, HEV (primestna železnica) ter vzpenjača na Grajskem griču. Z javnim prevozom upravlja podjetje BKV v lasti mesta Budimpešta.
Budimpešta ima 3 linije že izgrajene podzemne železnice ter četrto linijo, ki je še v gradnji.
Podatki iz 2012: Linija M4 bo deloma končana leta 2014 (prvih 10 postaj). Trenutno potekajo zaključna dela na postajah ter obnova postaj "Kalvin Ter" ter "Keleti", skozi kateri bodo sedaj tekli dve liniji. Dolžina izgrajenega dela proge je zdaj 7,4 km; v drugi fazi bo podaljšana za 3,2 km in v tretji še za 2,1 km.
Primestna železnica HÉV vodi proti severu ob zahodnem bregu Donave do kraja Szentendre, ob vzhodem bregu Donave ter skozi otok Csepel proti jugu do kraja Dunaharaszti, proti severo-vzhodu pa do kraja Godollo.
logotip | naziv | relacija |
---|---|---|
Szentendrei HÉV | Batthyány tér – Szentendre | |
Ráckevei HÉV | Közvágóhíd – Ráckeve | |
Csepeli HÉV | Boráros tér – Csepel | |
Gödöllői HÉV | Örs vezér tér – Gödöllő | |
Csömöri HÉV | Örs vezér tér – Csömör |
Leta 2005 je bila Budimpešta pobratena z naslednjimi mesti:
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Budimpešta, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.