Afrika: Kontinent

S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji. Z 1.4 milijarde prebivalcev (leta 2021) predstavlja približno 18 % svetovnega prebivalstva.

Afrika

Površina	30.221.532 km² (2.)
Št. prebivalcev	1,1 milijarde (2013, 2.)
Gostota naseljenosti	30,51 preb./km2
Demonim	Afričani
Države	54 (in 2 sporni)
Odvisna ozemlja	Zunanja (3) Mayotte Réunion Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha Notranja (4) Kanarski otoki Ceuta Madeirsko otočje Melilla
Časovni pasovi	UTC-1 do UTC+4
Največja mesta	Metropolitanska območja v Afriki Lagos Kairo Kinšasa-Brazzaville Johannesburg Mogadiš Kartum-Omdurman Dar es Salaam Aleksandrija Abidžan Casablanca

Afrika leži na vseh štirih poloblah. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje. Severno od nje leži Evropa, vzhodno in severovzhodno pa Azija; najbližji del Evrope je Gibraltar na jugu Iberskega polotoka, ki ga od Afrike loči 13 km široka Gibraltarska ožina, najbližji del Azije pa Sinaj, ki je sicer del afriške države Egipt, a ga od Afrike loči umetni Sueški prekop, zgrajen v 19. stoletju. Od najsevernejše točke, rta Ras ben Sakka v Tuniziji do najjužnejše, rta Agulhas v Južni Afriki, meri okrog 8.000 km. Na skrajnem zahodu je Zeleni rt v Senegalu, na vzhodu pa polotok Ras Hafun v Somaliji, razdalja med njima je približno 7.400 km.

Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Zaseda afriško tektonsko ploščo, del katere je bila do oligocena tudi arabska plošča z arabskim polotokom in delom Anatolije. Na vzhodu celine je tektonsko aktivno območje - t. i. vzhodnoafriška prelomnica, ki poteka od Mozambika na jugu do Džibutija na severu in kjer se bo po mnenju geologov afriška plošča razdelila na dvoje.

 

Afriko pogosto imenujejo »zibelka človeštva«, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka. Danes v Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantujce in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase.

Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih gospodarjev, največkrat angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.

Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter oboroženi spopadi. Kljub temu zaradi izboljšanih pogojev preživetja Afrika v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število prebivalcev se je po ocenah povečalo iz 221 milijonov leta 1950 na milijardo leta 2009.

Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:

• morja in oceani,
• nadmorska višina,
• vetrovi,
• morski tokovi,
• oddaljenost od ekvatorja.

Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.

V Afriki je nekaj odvisnih ozemelj, ki so ostanek nekdanjih evropskih kolonij. To so Mayotte, Reunion (Francija), Ceuta, Melilla, Kanarski otoki (Španija), Madeira (Portugalska) in Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Združeno kraljestvo).

Glede na podobne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti jo delimo v več geografskih enot; spodnjo razdelitev uporablja Organizacija združenih narodov.

Politični zemljevid Afrike

Zastava	Grb	Ime	Površina (km²)	Prebivalstvo	Leto	Gostota prebivalstva (na km²)	Glavno mesto
Severna Afrika
		Alžirija	2.381.740	34.178.188	2009	14	Alžir
		Kanarski otoki (Španija)	7.492	2.118.519	2010	226	Las Palmas de Gran Canaria, Santa Cruz de Tenerife
		Ceuta (Španija)	20	71.505	2001	3.575	—
		Egipt	1.001.450	82.868.000	2012	83	Kairo
		Libija	1.759.540	6.310.434	2009	4	Tripoli
		Madeira (Portugalska)	797	245.000	2001	307	Funchal
		Melilla (Španija)	12	66.411	2001	5.534	—
		Maroko	446.550	34.859.364	2009	78	Rabat
		Sudan	1.861.484	30.894.000	2008	17	Kartum
		Tunizija	163,610	10,486,339	2009	64	Tunis
		Zahodna Sahara	266.000	405.210	2009	2	El Aaiún
Afriški rog ali Severovzhodna Afrika
		Džibuti	23.000	623.891	2012	22	Džibuti
		Eritreja	121.320	5.647.168	2009	47	Asmara
		Etiopija	1.127.127	84.320.987	2012	75	Adis Abeba
		Somalija	637.657	9.832.017	2009	15	Mogadiš
Vzhodna Afrika
		Burundi	27.830	8.988.091	2009	323	Gitega
		Britansko ozemlje v Indijskem oceanu - arhipelag Chagos (UK)	56,13	3.000	2012	53,4	Diego Garcia
		Komori	2.170	752.438	2009	347	Moroni
		Kenija	582.650	39.002.772	2009	66	Nairobi
		Madagaskar	587.040	20.653.556	2009	35	Antananarivo
		Malavi	118.480	14.268.711	2009	120	Lilongwe
		Mavricij	2.040	1.286.051	2012	630	Port Louis
		Mayotte (Francija)	374	223.765	2009	490	Mamoudzou
		Mozambik	801.590	21.669.278	2009	27	Maputo
		Réunion	2.512	743.981	2002	296	Saint-Denis
		Ruanda	26.338	10.473.282	2009	398	Kigali
		Sejšeli	455	87.476	2009	192	Viktorija
		Južni Sudan	619.745	8.260.490	2008	13	Džuba
		Tanzanija	945.087	44.929.002	2009	43	Dodoma
		Uganda	236.040	32.369.558	2009	137	Kampala
		Zambija	752.614	11.862.740	2009	16	Lusaka
		Zimbabve	390.580	11.392.629	2009	29	Harare
Srednja Afrika
		Angola	1.246.700	12.799.293	2009	10	Luanda
		Kamerun	475.440	18.879.301	2009	40	Yaoundé
		Srednjeafriška republika	622.984	4.511.488	2009	7	Bangui
		Čad	1.284.000	10.329.208	2009	8	N'Djamena
		Zahodni Kongo	342.000	4.012.809	2009	12	Brazzaville
		Vzhodni Kongo	2.345.410	69.575.000	2012	30	Kinšasa
		Ekvatorialna Gvineja	28.051	633.441	2009	23	Malabo
		Gabon	267.667	1.514.993	2009	6	Libreville
		Sveti Tomaž in Princ	1.001	212.679	2009	212	São Tomé
Južna Afrika
		Bocvana	600.370	1.990.876	2009	3	Gaborone
		Lesoto	30.355	2.130.819	2009	70	Maseru
		Namibija	825.418	2.108.665	2009	3	Windhoek
		Južna Afrika	1.219.912	51.770.560	2011	42	Bloemfontein, Cape Town, Pretorija
		Esvatini	17.363	1.123.913	2009	65	Mbabane
Zahodna Afrika
		Benin	112.620	8.791.832	2009	78	Porto-Novo
		Burkina Faso	274.200	15.746.232	2009	57	Ouagadougou
		Gambija	11.300	1.782.893	2009	158	Banjul
		Gana	239.460	23.832.495	2009	100	Akra
		Gvineja	245.857	10.057.975	2009	41	Conakry
		Gvineja Bissau	36.120	1.533.964	2009	43	Bissau
		Liberija	111.370	3.441.790	2009	31	Monrovija
		Mali	1.240.000	12.666.987	2009	10	Bamako
		Mavretanija	1.030.700	3.129.486	2009	3	Nouakchott
		Niger	1.267.000	15.306.252	2009	12	Niamey
		Nigerija	923.768	166.629.000	2012	180	Abuja
		Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (UK)	420	7.728	2012	13	Jamestown
		Senegal	196.190	13.711.597	2009	70	Dakar
		Sierra Leone	71.740	6.440.053	2009	90	Freetown
		Slonokoščena obala	322.460	20.617.068	2009	64	Yamoussoukro
		Togo	56.785	6.019.877	2009	106	Lomé
		Zelenortski otoki	4.033	429.474	2009	107	Praia
Skupaj			30.368.609	1.001.322.068	2009	33