Himii
Himii om tarkoiged tedo substancijoiš, niiden ičendoiš, sauvoses, toižetamižes himižiden reakcijoiden tagut i käskusiš, kudambiden mödhe nened reakcijad tegesoiš.
Londusentedon pala, om äi kosketusid fizikanke i biologijanke. Erižed disciplinad tedoitas niiden kosketusid, sen paloin fizine himii, geohimii, biohimii. Himii om tedo molekuloiden da ioniden toižetamižes, eile atomoiden.
Tedon šingotesen istorii
Himijan mahtused šingotihe ristitkundas amussai. Lämuden kävutand, sömän i zelliden vaumičend, nahkoiden dubind oliba istorijanedeližiš kundoiš völ. Möhemba käziradajiden mahtused otaškanzihe toižid himižid processoid metallurgijas, padoiden i stöklan tehmižes. Himine tedo putui evropalaižile arabalaižišpäi tobjimalaz heiden tulendan Ispanijan territorijha jäl'ghe vl 711, i nimitihe tedod «alhimijaks» pit'kan aigan araban virkandan mödhe.
Alhimikad napriba sada kuldad toižiš metalloišpäi, sikš miše ottihe kuldad rahoikš. Heiden aig tuli äjiden eziauguižiden substancijoiden sandale, niiden sandan mahtusiden, erigoitusen da puhtastamižen šingotesele. Vaiše 16.-17. voz'sadoil himii sündui kut todesine tedo. Sil aigal tedoavaidusiden rivi löuzi mail'man mehanistižen nägun alusid, erazvuitte tegimišt šingotaškanzihe i farmaceftikan medicinine znamoičend lujeni. Muga substancijoiden tedoidajiden lugumär ližadui, i hö sädiba hüvin meletadud aktualižid praktižid metodoid. Sen aigan sured tedomehed oma Georgii Agrikola i Teofrast Bombast Paracel's.
Vll 1740−1790 Lavuazje i Lomonosov sel'gitiba himižikš palandan, muigotandan i hengindan processoid, todestiba, miše lämoi ei ole substancii, no lämuzprocessan jäl'guz. Vll 1799−1806 Prust formulirui mülündan kaikenaigaižusen käskust. Vl 1808 Gei-Lüssak avaiži mülün korreläcijan käskust (Avogadron käskuz). Dal'ton todesti atomoiden olendad ičeze «Himižen filosofijan uz' sistem»-tedotös (1808−1827), pani tärtusid atomveduz i himine element (ühtejiččiden atomoiden ühtmuz).
Himijan jagused
Jagadas himijad anorganižeks i organižeks tedoitud substancijoiden mödhe.
Analitine himii tedoidab substancijoid samha el'gendust niiden himižes mülündas i strukturas. Sen disciplinan ramuziš sätas himižen analizan eksperimentaližid metodoid.
Kacu mugažo
Homaičendad
| Himii Vikiaitas |
 | Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |
This article uses material from the Wikipedia Vepsän article Himii, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Südäimišt voib kacta CC BY-SA 4.0, ku ei ole ozutadud nimidä tošt. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Vepsän (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.