Francoščina: Romanski jezik

Francoščina
Francoščina
français
Izgovarjava	[fʁɑ̃sɛ]
Materni jezik	(glej spodaj)
Št. maternih; govorcev	75 milijonov (2007); 220 do 300 milijonov[mrtva povezava] skupaj govorccev prvega in drugega jezika.
Jezikovna družina	indoevropski italski romanski zahodnoromanski galoromanski Oïl Francoščina; ; ; ; ; ;
Zgodnejše oblike	stara francoščina srednja francoščina ;
Pisava	latinica (francoska abeceda); francoska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	29 držav Belgija; Benin; Burkina Faso; Burundi; Čad; Demokratična republika Kongo; Džibuti; Ekvatorialna Gvineja; Francija; Gabon; Gvineja; Haiti; Kamerun; Kanada; Komori; Luxembourg; Madagaskar; Mali; Monako; Niger; Republika Kongo; Ruanda; Senegal; Sejšeli; Slonokoščena obala; Srednjeafriška republika; Švica; Togo; Vanuatu; ; Administrativni/kulturni Alžirija; Kambodža; Laos; Libanon; Maroko; Mavricijus; Mavretanija; Tunizija; Vietnam; ; 16 neodvisnih entitet Aosta Valley ( Italija); Francoska Gvajana; Francoska Polinezija; Guadeloupe; Guernsey; Jersey; Louisiana ( USA); Maine ( USA); Martinique; Mayotte; New Caledonia; Pondicherry ( Indija); Saint-Barthélemy; Saint-Martin; Saint Pierre in Miquelon; Wallis in Futuna; ; Številne mednarodne organizacije
Regulator	Francoska akademija (French Academy)
Jezikovne oznake
ISO 639-1	fr
ISO 639-2	fre (B) ; fra (T)
ISO 639-3	fra
Glottolog	stan1290
Linguasphere	51-AAA-i
	Regije kjer je francoščina glavni jezik Regije kjer je uradni jezik Regije kjer je drugi jezik Regije kjer je manjšinski jezik
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Je eden najpomembnejših romanskih jezikov, ki je bil od poznega srednjega veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma lingua franca. Z okoli 77 milijoni maternih govorcev (frankofonov) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 državah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite, Združeni narodi in Svetovna poštna zveza. V Franciji so zaradi ogroženosti s strani angleščine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v francoščini.

Naglaševanje

V francoščini je naglas na zadnjem zlogu ritmične enote, ki jo po navadi sestavlja več povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. Če je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je naglašen zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.

Poleg naglasa imamo v francoščini še poudarek, ki je značilen za čustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.

Abeceda

Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 črk.

Črka	Izgovorjava
A	/a/
B	/be/
C	/se/
D	/de/
E	/ә/
F	/ԑf/
G	/ᴣe/
H	/aʃ/
I	/i/
J	/ᴣi/
K	/ka/
L	/ԑl/
M	/ԑm/
N	/ԑn/
O	/o/
P	/pe/
Q	/ky/
R	/ԑr/
S	/ԑs/
T	/te/
U	/y/
V	/ve/
W	/dublәve/
X	/iks/
Y	/igRԑk/
Z	/zed/

Določni člen

	moški spol (ednina)	ženski spol (ednina)	moški spol (množina)	ženski spol (množina)
pred besedami, ki se začenjajo s soglasnikom ali aspiriranim h	le	la	les	les
pred besedami, ki se začenjajo s samoglasnikom ali nemim h	l'	l'	les	les

Primeri:

le jardin - vrt
la voiture - avtomobil
l'homme - človek
les montagnes - gore

Nedoločni člen

moški spol (ednina)	ženski spol (ednina)	moški spol (množina)	ženski spol (množina)
un	une	des	des

Primeri:

Un crayon - svinčnik
Une bataille - bitka
Des livres - knjige

Osebni zaimki

Osebe	Osebek	prevod
1.edn.	je	jaz
2.edn.	tu	ti
3.edn.	il	on
3.edn	elle	ona
1.mn.	nous	mi, me
2.mn.	vous	vi, ve
3.mn.	ils	oni
3.mn.	elles	one

Glagolski časi

Glagoli

Francoske glagole delimo na tri skupine:
1. Skupina:

Prva skupina obsega veliko večino francoskih glagolov. Glagoli prve skupine se končujejo na -er.

2. Skupina:

Druga skupina vsebuje glagole, ki se končujejo na -ir in obsega nekaj sto glagolov.

3. Skupina:

V tretji skupini so vsi ostali glagoli in jih imenujemo nepravilni. V nedoločniku se glagoli te skupine končujejo na -ir, -re ali -oir.

Le présent - sedanjik

Glagoli prve skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -e, -es, -e, -ons, -ez, -ent.

Primer:
PARLER - govoriti

Je parle

Tu parles

Il parle

Nous parlons

Vous parlez

Ils parlent

Glagoli druge skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -is, -is, -it, -ons, -ez, -ent.

Primer:
FINIR - končati

Je finis

Tu finis

Il finit

Nous finissons

Vous finissez

Ils finissent

Glagoli tretje skupine imajo obrazila lahko različna:

1.os.ed.	-s, -x, ali -e
2.os.ed.	-s, -x, ali -es
3.os.ed.	-t, -d, -c ali -e
1.os.mn.	-ons
2.os.mn.	-ez, (-tes)
3.os.mn.	-ent, (-ont)

L'imparfait

Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe množine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient.
Primer:
CHANTER - peti
nous chant-ons:

je chantais

tu chantais

il chantait

nous chantions

vous chantiez

ils chantaient

Le passé simple

Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila:

-ai, -as, -a, -âmes, -âtes, -èrent glagolom prve skupine,
-is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent glagolom druge skupine,
-is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent oziroma -us, -us, -ut, -ûmes, -ûtes, -urent glagolom tretje skupine.

Le passé composé

Tvorimo ga s sedanjikom pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Primera:

Chanter (peti) - j'ai chanté
Partir (oditi) - je suis parti

Le plus-que-parfait

Tvorimo ga z imparfait pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

Chanter (peti) - j'avais chanté
Partir (oditi) - j'étais parti

Le passé anterieur

Tvorimo ga s passé simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

Chanter (peti) - j'eus chanté
Partir (oditi) - je fus parti

Le futur simple

Z glogaoli prve skupine ga tvorimo tako, da prvi osebi ednine sedanjika dodamo obrazila -rai, ras, -ra, -rons, -rez, -ront.
Z glagoli druge skupine ga tvorimo tako, da nedoločniku dodamo obrazila -ai, -as, -a, -ons, -ez, -ont.
Pri glagolih tretje skupine, ki se v nedoločniku končajo na -ir ali -re, ga tvorimo tako kot pri glagolih druge skupine, le da -e pred obrazili odpade. Pri glagolih, ki se v nedoločniku končajo na -oir, pa dodamo obrazila -rai, -ras, -ra, -rons, -rez, -ront različnim osnovam.

Le futur proche

Tvorimo ga s sedanjikom polpomožnika aller in nedoločnikom:
Primer:
DIRE - reči

je vais dire

tu vas dire

il va dire

nous allons dire

vous allez dire

ils vont dire

Le futur antérieur

Tvorimo ga s futur simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

Chanter (peti) - j'aurai chanté
Partir (oditi) - je serai parti

Le conditionnel présent

Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r. Tvorimo ga tako kot futur simple, vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient.

Le conditionnel passé

Tvorimo ga z conditionnel présent pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

Chanter (peti) - j'aurais chanté
Partir (oditi) - je serais parti

Besede

Uporabne besede

Bonjour: Dober dan
Salut!: Živijo
Comment tu t'appelles?: Kako ti je ime?
Vous êtes monsieur/madame Dulac?: Ste vi gospod/gospa Dulac?
Je ne parle pas bien le français : Jaz ne govorim dobro francosko.
Je suis slovène/anglais/écossais/finlandais: Jaz sem slovenec/anglež/škot/finec
Bon appétit!: Dober tek
Merci: Hvala
Au revoir! : Nasvidenje
S'il vous/te plaît: Prosim
Excusez-moi/Excuse-moi: Oprostite/Oprosti
Bonne nuit : Lahko noĉ
Bonne soirée:Dober večer
Rouge/bleu/bleu ciel/vert/blanc/orange/violet/marron/jaune/noir: Rdeča/modra/svetlomodra/zelena/bela/oranžna/vijolična/rjava/rumena/črna

Deli telesa

Glava

Glava - la tête
Lasje - les cheveux
Obraz - le visage
Oko - l'oeil
Oči - les yeux
Nos - le nez
Lice - la joue
Usta - la bouche
Zob - la dent
Uho - l'oreille
Vrat - le cou

Telo in okončine

Trebuh - la ventre
Rama - l'épaule
Roka - le bras
Komolec - le coude
Zapestje - le poignet
Dlan - la main
Prst - le doigt
Noht - l'ongle
Hrbet - le dos
Noga - la jambe
Stegno - la cuisse
Koleno - la genou
Gleženj - la cheville
Stopalo - le pied
Prst na nogi - l'orteil

Oblačila

Čevelj - la chaussure
Copat - le chausson
Nogavica - la chaussette
Hlače - le pantalon
Obleka - la robe
Kratke hlače - le short
Majica - la chemise
Rokavi kratki/dolgi - les manches courtes/longues

Živali

Čebela - l'abeille
Jagnje - l'agneau
Jelen - le cerf
Konj - le cheval
Koza - la chèvre
Pes - le chien
Petelin - le coq
Žirafa - la girafe
Osa - la guêpe
Kunec - le lapin
Ptič - l'oiseau
Komar - le moustique
Medved - l'ours
Golob - le pigeon
Riba - le poisson
Prašič - le porc
Raca - le canard
Maček - le chat
Polž - l'escargot
Kača - le serpent
Lev - le lion
Tiger - le tigre
Krava - la vache

Šport

Jahanje - l'équitation
Odbojka - le volley
Tenis - le tennis
Nogomet - le football
Atletika - l'athlétisme
Plavanje - la natation
Ples - la danse
Gimnastika - la gymnastique
Rokomet - le handball
Smučanje - le ski

Števila

0 - zéro
1 - un
2 - deux
3 - trois
4 - quatre
5 - cinq
6 - six
7 - sept
8 - huit
9 - neuf
10 - dix
11 - onze
12 - douze
13 - treize
14 - quatorze
15 - quinze
16 - seize
17 - dix-sept
18 - dix-huit
19 - dix-neuf
20 - vingt
30 - trente
40 - quarante
50 - cinquante
60 - soixante
70 - soixante-dix
80 - quatre-vingt
90 - quatre-vingt-dix
100 - cent
1000 - mille

Sklici

Zunanje povezave

Poglejte si besedo francoščina ali Francoščina v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikipedija - francoščina

This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Francoščina, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.