Zvezna republika Nemčija (nemško Bundesrepublik Deutschland) je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Skupna kopenska meja s sosednjimi državami meri 3621 km. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije.
Zvezna republika Nemčija Bundesrepublik Deutschland | |
---|---|
Geslo: Einigkeit und Recht und Freiheit (»Enotnost, pravica in svoboda«) | |
Himna: Das Lied der Deutschen (3. kitica) imenujejo jo tudi Einigkeit und Recht und Freiheit | |
Glavno mesto | Berlin |
Uradni jeziki | nemščina¹ |
Demonim(i) | Nemec, Nemka |
Vlada | zvezna parlamentarna republika |
Frank-Walter Steinmeier | |
• kancler | Olaf Scholz (SPD) |
Nastanek | |
843 (Verdunska pogodba) | |
18. januar 1871 | |
23. maj 1949 | |
3. oktober 1990 | |
Površina | |
• skupaj | 357 592 km2 (63.) |
• voda (%) | 2,416 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2022 | 84 358 845 (19.) |
• gostota | 236/km2 (58.) |
BDP (ocena 2023) | |
• skupaj (nominal.) | 4,46 bilijona $ (3.) |
• skupaj (PKM) | 5,54 bilijona $ (5.) |
• na preb. (nominal.) | 52 823 $ (21.) |
• na preb. (PKM) | 66 037 $ (19.) |
Gini (2022) | 28,8 nizek |
HDI (2021) | 0,942 zelo visok · 9. |
Valuta | evro (€)² (EUR) |
Časovni pas | UTC +1 (CET) |
• poletni | UTC +2 (CEST) |
Klicna koda | +49 |
Internetna domena | .de³ |
¹ Danščina, nizka nemščina, lužiškosrbska jezika, romščina in frizijščina so uradno priznani in v skladu z ECRML zaščiteni manjšinski jeziki. ² Pred letom 1999 (uvedba evra kot uradne valute) in 2002 (uvedba evra v obliki fizičnih bankovcev in kovancev): nemška marka. ³ Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu. |
Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih držav ter Prusijo. Vendar se je leta 1848 začel boj za združitev Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta 1862 pa so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj Viljem I. je začel združevati Nemčijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo več delavcev v državi prineslo izboljšanje industrijskih razmer, to pa več denarja. Tako je nastala Nemčija, ki je obstajala do prve svetovne vojne.
Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 s pridružitvijo dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država.
S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:
Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čim prej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometne infrastrukture, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastruktur, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.
Med najbolj znanimi spomeniki sta zagotovo Berlinski zid in Brandenburška vrata. Berlinski zid je bil dolg preko 150 km in je nekoč delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini.
Brandenburška vrata stojijo v neposredni bližini nekdanje meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Po njuni združitvi so postala simbol združene Nemčije. Postavili so jih leta 1791 v Berlinu. Visoka so 19 metrov.
Po politični ureditvi je Nemčija zvezna parlamentarna republika, državno ureditev opredeljuje ustava (Grundgesetz), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi Vzhodne ter Zahodne Nemčije leta 1990. Zakonodajno oblast imata parlament (Bundestag) in predstavniški svet nemških zveznih dežel (Bundesrat).
Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:
|
Največja mesta države Nemčija Statistični uradi v Nemčiji (31. december 2018) | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Rang | Nemška zvezna dežela | Preb. | Rang | Nemška zvezna dežela | Preb. | ||||
Berlin Hamburg | 1 | Berlin | Berlin | 3.644.826 | 11 | Bremen | Bremen | 569.352 | München Köln |
2 | Hamburg | Hamburg | 1.841.179 | 12 | Dresden | Saška | 554.649 | ||
3 | München | Bavarska | 1.471.508 | 13 | Hannover | Spodnja Saška | 538.068 | ||
4 | Köln | Severno Porenje - Vestfalija | 1.085.664 | 14 | Nürnberg | Bavarska | 518.365 | ||
5 | Frankfurt | Hessen | 753.056 | 15 | Duisburg | Severno Porenje - Vestfalija | 498.590 | ||
6 | Stuttgart | Baden-Württemberg | 634.830 | 16 | Bochum | Severno Porenje - Vestfalija | 364.628 | ||
7 | Düsseldorf | Severno Porenje - Vestfalija | 619.294 | 17 | Wuppertal | Severno Porenje - Vestfalija | 354.382 | ||
8 | Leipzig | Saška | 587.857 | 18 | Bielefeld | Severno Porenje - Vestfalija | 333.786 | ||
9 | Dortmund | Severno Porenje - Vestfalija | 587.010 | 19 | Bonn | Severno Porenje - Vestfalija | 327.258 | ||
10 | Essen | Severno Porenje - Vestfalija | 583.109 | 20 | Münster | Severno Porenje - Vestfalija | 314.319 |
This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Nemčija, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.