1972: Leto

Po meritvah univerzalnega koordiniranega časa so letu dodali še dve prestopni sekundi in 1972 je bilo najdaljše leto odtlej.

 

 

 

• 1. januar - Kurt Waldheim postane generalni sekretar OZN.
• 4. januar - na trg pride HP-35 proizvajalca Hewlett-Packard, prvi znanstveni žepni kalkulator na svetu.
• 5. januar - ameriški predsednik Richard Nixon podpiše ukaz o razvoju programa Space shuttle.
• 14. januar - Margareta II. Danska nasledi svojega očeta Frederika IX., na danskem prestolu.
• 26. januar - srbska stevardesa Vesna Vulović preživi padec več kot 10.000 m po eksploziji potniškega letala nad Češkoslovaško zaradi terorističnega napada.
• 30. januar - krvava nedelja: britanska vojska prične streljati na protestnike v severnoirskem mestu Derry in jih 14 ubije.
• 31. januar - Birendra postane nepalski kralj.
• 2. februar - na Irskem izbruhnejo množične protibritanske demonstracije, med katerimi je požgano britansko veleposlaništvo in več poslovnih prostorov.
• 3. – 13. februar - v japonskem Saporu potekajo XI. zimske olimpijske igre.
• 4. februar - sonda Mariner 9 pošlje na Zemljo prve fotografije Marsa.
• 17. februar - Volkswagnov hrošč preseže prodajo Fordovega modela T.
• 2. marec - NASA izstreli sondo Pioneer 10, ki bo kasneje postala prvi predmet človekove izdelave, ki je zapustil Osončje.
• 16. marec - jugoslovanske oblasti razglasijo izredne razmere zaradi izbruha črnih koz na Kosovu, zadnjega velikega izbruha črnih koz v Evropi.
• 30. marec - vietnamska vojna: severnovietnamske sile vstopijo v demilitarizirano cono Južnega Vietnama in sprožijo t. i. velikonočno ofenzivo.
• 10. april -
  • 70 držav na čelu z ZDA in Sovjetsko zvezo podpiše Konvencijo o biološkem in toksičnem orožju.
  • potres z močjo 7,0 po Richterjevi lestvici prizadene iransko pokrajino Fars in zahteva okrog 5000 življenj.
• 16. april - proti Luni je izstreljena odprava Apollo 16 z astronavti Johnom Youngom, Kenom Mattinglyjem in Charliejem Dukeom na krovu.
• 15. maj - oborožene sile Združenih držav Amerike formalno vrnejo otok Okinava Japonski po 27 letih zasedbe.
• 21. maj - duševno moteni Madžar Laszlo Toth napade Michelangelov kip Pietà v Rimu z geološkim kladivom in ga močno poškoduje.
• 22. maj - s sprejetjem nove ustave je Cejlon preoblikovan v republiko Šrilanko; za predsednico vlade je imenovana Sirimavo Bandaranaike.
• 26. maj - Richard Nixon in Leonid Brežnjev podpišeta dogovora o omejevanju strateške oborožitve in protibalističnih izstrelkov ter več drugih med srečanjem v Moskvi.
• 1. junij - iraška vlada nacionalizira Iraško naftno družbo.
• 2. junij - po strelskem obračunu v Frankfurtu je aretiranih več članov Frakcije rdeče armade z Andreasom Baaderjem na čelu.
• 17. junij - afera Watergate: policija aretira pet operativcev Bele hiše zaradi vloma v prostore Nacionalne komisije Demokratske stranke.
• 21. julij - krvavi petek: v Belfastu na Severnem Irskem eksplodira 22 bomb, ki so jih nastavili pripadniki Začasne Ire; umre 9 ljudi, 130 je huje ranjenih.
• 31. julij - britanska vojska prične z operacijo Motorman, ponovno vzpostavitvijo nadzora nad območji pod nadzorom irskih republikancev v Derryju in Newryju.
• 2. – 10. avgust - eden najmočnejših zabeleženih Sončevih izbruhov v zgodovini povzroči pojav obsežnih severnih sijev in izpade telefonskih omrežij.
• 1. september - Bobby Fischer premaga Borisa Spaskega v »dvoboju stoletja« v Reykjaviku in postane svetovni šahovski prvak.
• 6. september - na olimpijskih igrah v Münchnu skupina arabskih teroristov Črni september ugrabi in umori 11 izraelskih športnikov.
• 10. september - brazilski dirkač Emerson Fittipaldi zmaga na dirki za VN Italije in postane najmlajši svetovni prvak v Formuli 1.
• 13. oktober - potniško letalo na poti iz Montevidea strmoglavi v Andih na višini več kot 3.600 m; preživele, ki so se morali zateči h kanibalizmu, najdejo šele konec decembra.
• 16. november - UNESCO sprejme Konvencijo o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine.
• 28. november - v pariškem zaporu La Santé sta izvršeni zadnji smrtni kazni v Franciji.
• 29. november - podjetje Atari da na trg Pong, prvo komercialno uspešno video igro.
• 7. december - proti Luni je izstreljena odprava Apollo 17 z astronavti Geneom Cernanom, Ronaldom Evansom in Harrisonom Schmittom na krovu, do danes zadnja odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.
• 21. december - Vzhodna in Zahodna Nemčija se medsebojno priznata.
• 23. december - v hudem potresu z epicentrom blizu nikaragovske prestolnice Manague umre po ocenah med 5.000 in 12.000 ljudi.
• 29. december - za promet je odprt prvi odsek slovenske štiripasovne avtoceste, od Vrhnike do Postojne.
• 31. december - v ZDA stopi v veljavo prepoved pesticida DDT.

 

 

• 5. januar - Sakis Rouvas, grški pevec, igralec in fotomodel
• 7. januar - Alenka Bikar, slovenska atletinja
• 15. februar - Jaromír Jágr, češki hokejist
• 17. februar - Billie Joe Armstrong, ameriški pevec in kitarist
• 22. februar - Michael Chang, ameriški tenisač
• 4. marec - Jos Verstappen, nizozemski dirkač
• 6. marec - Shaquille O'Neal, ameriški košarkar
• 22. marec - Olivér Várhelyi, madžarski politik, pravnik in diplomat, evropski komisar
• 25. marec - Alejandra Frausto Guerrero, mehiška političarka in odvetnica
• 26. marec - Aleksandra Pivec, slovenska kemijska tehnologinja in političarka
• 30. marec - Heiko Ruprecht, nemški igralec
• 1. april - Florin Cîțu, romunski politik
• 16. april - Conchita Martínez, španska tenisačica
• 19. april - Rivaldo, brazilski nogometaš
• 20. april - Željko Joksimović, srbski pevec
• 21. april - Severina, hrvaška pevka
• 24. april - Jure Košir, slovenski alpski smučar
• 5. maj - Brigitta Boccoli, italijanska gledališka in filmska igralka
• 16. maj - Andrzej Duda, poljski politik in predsednik Poljske
• 21. maj - Notorious B.I.G., ameriški raper († 1997)
• 23. maj -
  • Rubens Barrichello, brazilski dirkač Formule 1
  • Patrik Greblo, slovenski dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe
• 28. maj - Tino Mamić, slovenski zgodovinar, profesor, novinar, književnik in publicist
• 6. junij - Noriaki Kasai, japonski smučarski skakalec
• 17. junij - Iztok Čop, slovenski veslač
• 23. junij - Zinedine Zidane, francoski nogometaš
• 24. junij - Denis Žvegelj, slovenski veslač
• 28. junij - Ngô Bảo Châu, vietnamski matematik
• 4. julij - Tomio Okamura, češko-japonski politik
• 8. julij - Tina Gorenjak, slovenska gledališka in filmska igralka ter pevka
• 30. avgust -
  • Cameron Diaz, ameriška filmska igralka
  • Pavel Nedvěd, češki nogometaš
• 21. september - Liam Gallagher, angleški pevec
• 27. september - Gwyneth Paltrow, ameriška igralka
• 17. oktober - Eminem, ameriški raper
• 22. oktober - Arūnas Dulkys, litvanski ekonomist in družboslovec
• 1. november - Toni Collette, avstralska igralka
• 4. november - Luís Figo, portugalski nogometaš
• 7. november - Andrej Hofer, slovenski novinar, televizijski voditelj in urednik
• 18. november - Sophie Honey, britanska diplomatka, veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji
• 29. november - Andreas Goldberger, avstrijski smučarski skakalec
• 4. december - Joži Šalej, slovenski pianist, pevec in glasbeni pedagog
• 7. december - Hermann Maier, avstrijski alpski smučar
• 18. december - Alyssa Milano, ameriški televizijska in filmska igralka, pevka ter producentka
• 29. december - Jude Law, britanski igralec

 

• 12. januar - František Čap, češki režiser in scenarist (* 1913)
• 14. januar - kralj Frederik IX. Danski (* 1899)
• 9. februar - Nikolaj Ivanovič Krilov, ruski general (* 1903)
• 20. februar - Maria Goeppert-Mayer, nemška fizičarka, nobelovka (* 1906)
• 25. februar - Hugo Dyonizy Steinhaus, poljski matematik (* 1887)
• 24. marec - Milko Kos, slovenski geograf in zgodovinar (* 1892)
• 27. marec - Maurits Cornelis Escher, nizozemski grafik (* 1898)
• 9. april - James F. Byrnes, ameriški politik in pravnik (* 1882)
• 16. april - Jasunari Kavabata, japonski pisatelj, nobelovec (* 1899)
• 27. april - Kwame Nkrumah, ganski politik (* 1909)
• 2. maj - J. Edgar Hoover, ameriški politik (* 1895)
• 14. maj - Maks Wraber, slovenski botanik (* 1905)
• 28. maj - kralj Edvard VIII. Britanski (* 1894)
• 13. junij - Georg von Békésy, madžarski biofizik, nobelovec (* 1899)
• 18. junij - Milton Lasell Humason, ameriški astronom (* 1891)
• 10. avgust - France Stele, slovenski umetnostni zgodovinar (* 1886)
• 11. avgust - Max Theiler, južnoafriški virolog, nobelovec (* 1899)
• 1. oktober - Louis Leakey, britanski arheolog (* 1903)
• 5. oktober -
  • Ivan Jefremov, ruski arheolog in pisatelj (* 1908)
  • Solomon Lefschetz, ameriški matematik (* 1884)
• 26. oktober - Igor Ivanovič Sikorski, rusko-ameriški letalski konstruktor in inženir (* 1889)
• 1. november - Ezra Pound, ameriški pesnik in kritik (* 1885)
• 25. november - Henri Coandă, romunski izumitelj (* 1886)
• 28. november - Princesa Sibyla Saxe-Coburg-Gothska (* 1908)
• 1. december - Antonio Segni, italijanski politik (* 1891)
• 11. december - Jovan Hadži, slovenski biolog (* 1884)
• 23. december - Andrej Nikolajevič Tupoljev, ruski letalski konstruktor (* 1888)
• 26. december - Harry S. Truman, ameriški predsednik (* 1884)

• Fizika - John Bardeen, Leon Neil Cooper, John Robert Schrieffer
• Kemija - Christian B. Anfinsen, Stanford Moore, William H. Stein
• Fiziologija ali medicina - Gerald M. Edelman, Rodney R. Porter
• Književnost - Heinrich Böll
• Mir - ni bila podeljena
• Ekonomija - John Hicks, Kenneth Arrow

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1972