Južni Sudan

Republika Južni Sudan

Republic of South Sudan
Republika Južni Sudan Republic of South Sudan
	Zastava Grb
	Geslo: »Justice, Liberty, Prosperity«; Pravica, svoboda, blaginja
	Himna: South Sudan Oyee!
Glavno mesto	Džuba; 04°51′N, 31°36′E
Uradni jeziki	angleščina
Priznani regionalni jeziki	džubska arabščina je lingua franca okoli Džube. Dinka 2–3 milijonov govorcev; drugi večji jeziki so: Nuer, Zande, Bari, Shilluk
Etnične skupine	Dinka, Nuer, Bari, Lotuko, Kuku, Zande, Mundari, Kakwa, Pojulu, Shilluk, Moru, Acholi, Madi, Lulubo, Lokoya, Toposa, Lango, Didinga, Murle, Anuak, Makaraka, Mundu, Jur, Kaliko in druge.
Demonim(i)	Južnosudanec, Južnosudanka
Vlada	Zvezna predsedniška demokratična republika
• Predsednik	Salva Kiir Mayardit
• Podpredsednik	Riek Machar
Zakonodajalec	Zakonodajna skupščina
Samostojnost od Sudana
• Splošni mirovni sporazum	6. januar 2005
• Avtonomija	9. julij 2005
• Samostojnost od Sudana	9. julij 2011
Površina
• skupaj	619745 km2
Prebivalstvo
• ocena	7.500.000–9.700.000 (2006, UNFPA); 11,000,000–13,000,000 (Southern Sudan claim, 2009)
• popis 2008	8.260.490 (sporno)
Valuta	Sudanski funt (SDG)
Časovni pas	UTC +3 (Vzhodnoafriški čas)
Klicna koda	+211

Na vzhodu meji na Etiopijo, na jugu na Kenijo, Ugando in Demokratično republiko Kongo, na zahodu na Srednjeafriško republiko in na severu na Sudan. Južni Sudan tako zajema veliko močvirno področje Sudd, katerega namaka Beli Nil.

Država je bila sprva del britanskega in egipčanskega kondominija Angleško-egiptovskega Sudana (Anglo-Egyptian Sudan), nato pa se je leta 1956 področje osamosvojilo kot Republika Sudan. Po prvi sudanski državljanski vojni je bila leta 1972 ustanovljena Južnosudanska avtonomna regija, ki je obstajala vse do leta 1983. Kmalu zatem je izbruhnila druga sudanska državljanska vojna, ki se je končala leta 2005 z ustanovitvijo Avtonomne vlade Južnega Sudana.

Med 9. in 15. januarjem 2011 je potekal referendum za neodvisnost v skladu s sporazumom iz leta 2005, ki je po več kot dveh desetletjih končal krvavo državljansko vojno med pretežno arabskim severom in večinoma krščanskim in animističnim jugom Sudana. Preliminarni podatki referenduma so bili objavljeni 30. januarja 2011 in kažejo, da se je za samostojnost odločilo 98 % volivcev. Če se bodo ti rezultati potrdili, je osamosvojitev Južnega Sudana načrtovana za 9. julij 2011. 23. januarja 2011 je Usmerjevalni odbor za čas po osamosvojitvi izjavil, da se bo neodvisna država imenovala Republika Južni Sudan. Predlagana imena so bila še: Azanija, Nilska republika, Republika Kush in celo Juwama, skovanka iz prvih črk treh največjih mest (Džuba, Wau in Malakal).

54. afriško državo je že dan pred osamosvojitvijo (8. julija) priznal Sudan. Je tudi najmlajša država na svetu.

Viri in opombe

Literatura

Biel, Melha Rout (2007). South Sudan after the Comprehensive Peace Agreement. Jena: Netzbandt Verlag. ISBN 9783937884011.
Tvedt, Terje (2004). South Sudan. An Annotated Bibliography. (2 vols), 2nd. ed., IB Tauris: London/New York

Glej tudi

seznam držav
UNMISS

Zunanje povezave

- v angleščini:

Vlada

Government of Southern Sudan Arhivirano 2015-12-25 na Wayback Machine.
Government of Southern Sudan – USA and UN Mission
Government of Southern Sudan – UK Mission
Southern Sudan Legislative Assembly Arhivirano 2012-11-17 na Wayback Machine.

Politične stranke

This article uses material from the Wikipedia Slovenščina article Južni Sudan, which is released under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license ("CC BY-SA 3.0"); additional terms may apply (view authors). Vsebina je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0, razen če je navedeno drugače. Images, videos and audio are available under their respective licenses.
®Wikipedia is a registered trademark of the Wiki Foundation, Inc. Wiki Slovenščina (DUHOCTRUNGQUOC.VN) is an independent company and has no affiliation with Wiki Foundation.